Gospod Janez Sušnik nas upravičeno ne mara, ker nočemo biti sostorilci pri njegovih protipravnih dejanjih. Če ga v tem kontekstu posebej omenjamo, ga zato, ker je po statutu ZDUS odgovorna oseba organizacije. Ne gre za spor med nami in njim, marveč za spor med njim in zakonitostjo. Sicer pa je zadevo na zadnji seji upravnega odbora ZDUS kar sam strnil na točko, ki ga pesti, namreč na volitve. Gospod Sušnik se zaveda kritičnega potenciala, ki ga predstavlja Mestna zveza upokojencev Ljubljana, v tej luči pa bi rad razredčil nabor potencialnih konkurentov za dokaj donosno predsedniško funkcijo. Ne prvič. Že pred tremi leti je na njegov pritisk kadrovska komisija že potrjeno kandidatsko listo preklicala in sklepala ponovno tako, da je izločila kandidate iz društev, ki naj ne bi plačala članarine. Kar je v nasprotju z zakonom, in gospod Sušnik to dobro ve: načelo enakopravnosti članov pomeni, da član uživa vse pravice, dokler je član, na to ga je že opozorila upravna enota.

Tedaj nismo ugovarjali, za funkcijo predsednika ZDUS ni ravno velike gneče. Tokratne volitve so predmet enake, pravzaprav še obširnejše protizakonite manipulacije. Pravilnik, po katerem kadrovska komisija obravnava kandidature, za volilne funkcije uvaja izobrazbena in druga merila, ta pa so ukrojena natančno po meri gospoda Sušnika. Tudi neplačana članarina je po tem pravilniku izločitveni kriterij. Člane, ki članarine ne plačujejo, je treba najprej opozoriti in nato po predpisanem postopku izključiti in šele s tem izgubijo vse članske pravice vključno z aktivno in pasivno volilno pravico. Ker upravni odbor ZDUS svojega predsednika ne more spraviti v okvire zakonodaje in lastnega statuta, smo začeli zadevo reševati po sodni poti; če se bodo naši organi strinjali, bomo tudi napovedane junijske volitve izpodbijali po tej poti.

Nočemo nagajati upokojenski krovni organizaciji, še manj pa želimo rušiti osnovna načela vladavine prava. Sicer pa nas je gospod Sušnik na zadnji seji upravnega odbora presenetil z informacijo, da se zdaj za porabo javnih sredstev v ZDUS zanima računsko sodišče. Prav bi bilo, da organi države pri financiranju civilnodružbenih organizacij upoštevajo tudi njihovo zvestobo zakonodaji in statutarnim predpisom. Trenutno je položaj takšen, da upravna enota skrbi za korektno usklajenost statutov z zakonodajo, spoštovanje statuta pa je potem večji del prepuščeno članstvu. V tem prostoru pa potem nastopi Mirko Miklavčič, ki sporoči: naš dogovor je nad zakonom. Upam, da to načelo ne bo imelo mladih, če jih bo, lahko – dovolite mi nekaj ironije, difficile est satyram non scribere – ukinemo vse tri veje oblasti, zakonodajno, izvršilno in sodno.

Se pa veselim nadaljnje razprave na to temo, verjetno se tudi v kakšni drugi organizaciji, podvrženi zakonu o društvih, preigravajo podobni scenariji. Morda bomo celo izvedeli za tisto kočljivo »neujemanje«, doslej namreč še nismo.

Marjan Sedmak, Ljubljana