Društvo Srebrna nit, ki se zavzema za dostojno starost, opozarja, da so razmere v številnih domovih za starejše katastrofalne. Oskrbovanci ne dobijo niti osnovnih zdravstvenih in higienskih storitev, hrana je slaba. »Jedilnik je na papirju enkraten, priprava hrane pa je katastrofalna. Gnila solata, napol kuhan krompir, meso kot žagovina, poleg tega je hrana pogosto mlačna ali celo hladna,« pravi oskrbovanka Doma starejših občanov Tabor Ivica Potisek. Njen sostanovalec Ignacij Voje dodaja, da prihaja do vse večjega števila kršitev podpisanih pogodb. Tako na primer od ponedeljka naprej oskrbovancem ne nosijo več čaja v njihove bivalne enote, saj menda ni kadra, ki bi skuhal čaj in ga odnesel v nadstropja. »Vso dietno prehrano, ki jo potrebujejo ledvični in sladkorni bolniki, je treba doplačati, namesto nje pa ljudem postrežejo kar hrano, ki je enaka kot za vse druge,« našteva Voje, ki domu za oskrbo na mesec plačuje 700 evrov.
Pomoči najbolj potrebni oskrbovanci v domovih za starejše so po besedah predsednice društva Srebrna nit Biserke Marolt Meden pogosto zanemarjeni in pomanjkljivo oblečeni. Veliko jih je dehidriranih, nekateri ne dobivajo zdravil. Ravnanje osebja je v nekaterih primerih prav nečloveško. »Nekomu, ki si je v enem od mariborskih domov za starejše zlomil roko, domska zdravnica ni verjela in je bil oskrbljen šele naslednji dan. V Domu Dobrepolje pa so poškodovanko z zlomom sramne kosti, ki je padla v nezavest, zgolj položili v posteljo in jo kar pustili ležati,« je ogorčena Marolt-Medenova.
Protestno javno pismo
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman opozarja, da so sedanji kadrovski normativi za zdravstveno in negovalno osebje v domovih popolnoma zastareli in ne dohajajo vse večjih potreb po strokovni oskrbi. Čedalje več medicinskih sester, bolničarjev in negovalcev zaradi preobremenjenosti zapušča poklic, domovi za starejše pa zaradi prenizkih cen delajo z izgubo.
V društvu Srebrna nit za nemogoče razmere krivijo državo, zato v javnem pismu, ki so ga včeraj poslali premierju in drugim pristojnim organom, predlagajo več ukrepov – med drugim ustanovitev posebnega resorja za starejše, boljše življenjske in bivalne razmere v domovih, prenovo kadrovskih normativov za zdravstvenonegovalno osebje in ustrezno plačevanje teh storitev ter ureditev enotnega nabora plačljivih storitev. V najkrajšem času pričakujejo sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, prav tako si želijo gradnjo javne mreže domov za starejše s pomočjo evropskih sredstev, zagotovitev zadostnega števila postelj in ureditev paliativne oskrbe.
Zakon naj bi sprejeli novembra
Na ministrstvu za delo menijo, da je treba na področju institucionalnega varstva starejših predvsem izboljšati dostopnost storitev, to pa je mogoče po njihovem zagotoviti le s sprejetjem sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Po napovedih ministrstva za zdravje bo ta zakon predložen v potrditev vladi predvidoma novembra. Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da bo standardni obseg za posamezno kategorijo oskrbe določen v podrobnejših standardih in normativih storitve, ki jih bo oblikovala Skupnost socialnih zavodov Slovenije do konca leta.
Glede prehrane v domovih za starejše na ministrstvu navajajo letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2018, po katerem večina oskrbovancev meni, da je hrana na splošno dobra in je je dovolj, da pa ima po drugi strani osebje le v manj kot tretjini domov dovolj časa za nudenje potrebne pomoči pri hranjenju.
V Sloveniji je trenutno 54 javnih zavodov in 42 izvajalcev s koncesijo, v katerih biva nekaj manj kot 19.000 oskrbovancev. Skoraj 80 odstotkov stanovalcev krije strošek oskrbe samih oziroma skupaj s svojci, za druge doplačujejo oskrbnino občine. Osnovne in socialne storitve so v domovih za starejše plačljive, zdravstveno oskrbo pa financira zdravstvena blagajna. Po podatkih skupnosti socialnih zavodov za leto 2017 je bilo v domovih za starejše zaposlenih 9530 oseb.
