Vodstvo mariborske mestne občine bo moralo v kratkem sprejeti pomembno kadrovsko odločitev. Nadzorni svet družbe je v ponedeljek objavil javni razpis za direktorja Farmadenta. Izbrani kandidat bo dobil v podpis pogodbo za štiriletno obdobje z možnostjo podaljšanja.
Farmadent je najbolj bleščeča občinska »srebrnina«. Lani je podjetje ustvarilo skoraj 93 milijonov evrov prihodkov, kar je približno toliko, kolikor znašajo celoletni proračunski prihodki Mestne občine Maribor. Lanski dobiček je presegel 1,8 milijona evrov.
Obenem je bila več kot dve leti nejasna lastniška prihodnost Farmadenta, ki se ukvarja z veleprodajo na področju zdravstva. Za te nestabilne razmere je bila odgovorna vlada Mira Cerarja, ki je na predlog tedanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc decembra 2016 sprejela novelo zakona o lekarniški dejavnosti. Z njo je prepovedala vertikalno povezovanje lekarn s farmacevtskimi podjetji. Potemtakem je po mnenju nekaterih pravnikov postalo nedopustno, da je občina hkrati lastnica lekarn in farmacevtskega veletrgovca.
Sedi v dveh direktorskih foteljih hkrati
Maribor in pet okoliških občin, ki so lastnice Lekarn Maribor, so v začetku leta 2017 še skušali zadostiti zahtevam novega zakona. Lastništvo Farmadenta so prenesli z lekarn neposredno na občine, s čimer je mariborska postala 83,4-odstotna lastnica. Nakar so v županstvu Andreja Fištravca ocenili, da prenos ni odpravil nezakonitega stanja in da morajo občine prodati svoje deleže v podjetju.
Direktorica Farmadenta je od leta 2017 Tadeja Štefančič. Ni bila imenovana za določen mandat, temveč do izvedbe javnega razpisa za izbor direktorja družbe. V preteklosti so na Štefančičevo že letele kritike na račun njenih visokih zaslužkov v občinskem podjetju. Zaposlena je pravzaprav še zmeraj na direktorskem položaju v hčerinskem podjetju GoPharm, na Farmadentu pa dodatno prejema nadomestilo za poslovodenje družbe. Skupaj to mesečno znese dobrih 13.000 evrov bruto. Izbranec na aktualnem direktorskem razpisu se bo moral v prihodnje zadovoljiti z bistveno nižjo plačo. Ali bo oddala prijavo, Štefančičeva ne želi razkriti.
Salusove ponudbe niso sprejeli
Edino zavezujočo ponudbo za nakup 91,51-odsotnega lastniškega deleža Skupine Farmadent, v katero spada še novogoriški GoPharm, je oddal Salus. Pripravljen je bil odšteti zgolj 8,7 milijona evrov. Če bi Salusu prevzem uspel, bi postal največji veletrgovec z medicinskimi izdelki v Sloveniji. Mariborska občina je s kupnino nameravala zakrpati obsežno finančno luknjo v občinskem proračunu.
Župan Saša Arsenovič ima s Farmadentom drugačne načrte. Februarja je sklenil ustaviti prodajni postopek, kar so na občini uradno utemeljili z nesprejemljivim pogojem Salusa, da si družbeniki pred prodajo ne bi smeli izplačati bilančnega dobička iz preteklih let. »Posledično je dejanska vrednost ponudbe nižja za znesek, ki bi si ga družbeniki lahko izplačali kot dividendo,« so ugotavljali v kabinetu župana. Mestni svetniki so zatem iz letošnjega proračuna črtali 7,8 milijona evrov predvidenih prihodkov od prodaje Farmadenta. Nov postopek prodaje za zdaj ni predviden.
V Ljubljani se že vseskozi zoperstavljajo na enak način vsiljeni prodaji podjetja LL Grosist. V prepričanju, da ni podane ustavne in zakonske podlage za prekinitev povezave za dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov s strani LL Grosista, je Lekarna Ljubljana marca 2017 vložila pobudo za presojo ustavnosti zakonske novele. Mesec dni zatem je svojo zahtevo vložila še Mestna občina Ljubljana. Ustavno sodišče še ni sprejelo odločitve.
