Občina Ajdovščina je ena izmed redkih, ki občane aktivno spodbujajo k sodelovanju pri razdeljevanju občinskih financ. Leta 2016 je pod taktirko župana Tadeja Beočanina začela projekt Moja pobuda, ki v praksi pomeni izvajanje participativnega proračuna. Ajdovci v okviru Moje pobude nimajo zgolj možnosti občini predlagati svojih idej, temveč so prav oni tisti, ki iz nabora pobud izberejo predloge, ki jih bo občina uresničila.

Beočanin je povedal, da v Moji pobudi ne morejo sodelovati društva ali druge ustanove, temveč lahko predlog odda samo posameznik ali skupina občanov. S tem so želeli občanom omogočiti, da posredujejo svoje ideje, ki »jih skozi ustaljene postopke odločanja ne morejo ustrezno izraziti in uveljaviti«. Društva (športna, kulturna, turistična, humanitarne organizacije) pa imajo za občinska sredstva možnost kandidirati na razpisih.

Projekt Moja pobuda je zastavljen tako, da občina vsaki dve leti povabi občane k oddaji pobud in predlogov za projekte v vrednosti do 25.000 evrov. Sočasno izvedejo tudi delavnice, na katerih občanom predstavijo idejo participativnega proračuna in merila za izbor predlogov. Občinska komisija nato preveri, ali pobude izpolnjujejo finančna merila in ali je predlog sploh v pristojnosti občine.

Kateri od projektov, ki so prestali sito občinske komisije, bodo v naslednjih dveh letih izvedeni, odločijo občani, ki neposredno glasujejo. Ob tem velja poudariti, da imajo pravico glasovati vsi, ki so na dan glasovanja dopolnili 15 let. »Glasovanje poteka na sedežih krajevnih skupnostih. Z namenom zagotavljanja čim bolj enakomernega razvoja občine je ta razdeljena na šest območij. Glasujejo lahko le za pobude z območja, kjer imajo stalno prebivališče. Glasovanje poteka tako, da med predlogi občani izberejo tri in jim dodelijo tri, dve ali eno točko,« so pojasnili na občini. Pobude z najvišjim številom točk občina uresniči. Beočanin je povedal, da so želeli v projekt pritegniti tudi mlade, zato so jim v drugem krogu zbiranja pobud dali možnost, da predlagajo projekte, ki se nanašajo zgolj na njihovo generacijo, in o teh predlogih so glasovali samo mladi ne glede na kraj stalnega prebivališča.

Kar so občani izbrali, mora občina uresničiti

»Ti projekti morajo biti izvedeni in to v celoti ter z enako mero pozornosti kot občinski projekti. Če občane vprašamo za njihovo mnenje, ga moramo dejansko stoodstotno tudi spoštovati,« je poudaril Beočanin in dodal, da so občani lahko tesno vpeti tudi pri sami izvedbi projekta. V tem župan vidi več prednosti. Po eni strani so občani pripravljeni vložiti svoj čas, da pomagajo pri uresničitvi konkretnega predloga, po drugi strani pa lahko tako tudi sami vidijo, kje vse lahko nastanejo zapleti in kako jih občina rešuje.

Sodelovanje občanov vpisali v statut

Občina ima izvajanje participativnega proračuna vpisano celo v občinski statut. Beočanin je pojasnil, da so to storili zato, da ne bi zaradi zamenjav na čelu občine oziroma v občinskem svetu samovoljno opustili zaveze vključevanja občanov pri razdeljevanju dela proračunskega denarja. Statut ajdovske občine tako določa, da »se del sredstev proračuna nameni financiranju projektov, ki jih neposredno predlagajo in izberejo občani«. Določa tudi, da mora občina za te projekte nameniti najmanj 0,5 in največ en odstotek proračuna, ki se običajno giblje okoli 20 milijonov evrov.

»Projekt se je z vidika ustvarjanja skupnosti in uvajanja demokratičnih praks izkazal za zelo uspešnega. Ljudje so ga z veseljem sprejeli,« je zagotovil Beočanin, ki pravi, da se udeležba občanov na glasovanjih o projekti krepi. Predlogi občanov so raznovrstni, razkriva občinska spletna stran. Predlagali so na primer postavitev informativnih tabel s podatki o raznih znamenitostih, postavitev igral in pitnikov, ureditev krožnih poti okoli vasi, zeliščnega vrta, kolesarskih povezav, sprehajalnih ali pohodnih poti ter ureditev spominske sobe.