Na vprašanje, kako so prišli na zamisel organizirati premierno mariborsko parado ponosa, je Luka Kristić, prostovoljec Mladinskega kulturnega centra Maribor, imel dolg in podrobno strukturiran odgovor. Razgovoril se je o prijateljskem odnosu s koordinatorico nevladne organizacije Go Free iz Romunije, iz transilvanske prestolnice Cluj-Napoca, ki sodeluje s tamkajšnjo romsko in skupnostjo LGBT+. Na njeno pobudo so pridobili evropsko financiranje mednarodnega treninga 25 mladinskih delavcev, ki delajo z mladimi osebami LGBT+.
»Na dogodku se je porodila ideja, da bi izobraževanju sledilo še organiziranje prve mariborske parade ponosa, pri organiziranju pa bi nam pomagali partnerji iz Cluj-Napoce, kjer so priredili že dve in bodo letos še tretjo,« je povedal Kristić. »V času naše mladinske izmenjave bomo mi sodelovali na njihovi, iz Romunije pa pridejo k nam od 21. junija do 1. julija in bodo prisostvovali tudi na ljubljanski paradi.« Slednjo že vrsto let organizira nevladno društvo Parada ponosa, ki deluje kot mladinska organizacija.
Skratka, kar dolga predzgodba. »Dejansko je ta zamisel že dolgo tlela pri nas,« je nadaljevala Marja Guček, specialistka za mladinsko delo v mariborskem javnem zavodu MKC, pod okriljem katerega deluje program Maribor skozi rožnata očala. Je ta čas edini redni program v regiji, ki nagovarja mlade, ki se jim porajajo vprašanja pri odkrivanju in sprejemanju svoje spolne identitete ali spolne usmerjenosti. »Že dolgo podpiramo mlade, ki želijo izvajati aktivnosti na področju LGBT+, pod našim okriljem smo v Mariboru nekoč izvajali akcije strpnosti. Že tedaj se je preigravala ideja organiziranja parade ponosa. Zaživela je šele sedaj.«
Zadnja mavrična plesna zabava je bila pri županu
Kakšna je mariborska scena LGBT+ med mladimi? »Tiha in skrita,« odgovarja Kristić. Mavričnih plesnih zabav ni več, zadnja je potekala v Rožmarinu, lokalu zdajšnjega župana Saše Arsenoviča. Že pred tem je ugasnil lokal in klub Skrito. Zmenki se, podobno kot v celotni sodobni družbi, dogovarjajo v virtualnosti, druženja in zabave pa potekajo v Ljubljani, Zagrebu in Gradcu. »Mlada skupnost se dobro odziva na naše projekte, starejše publike pa ne zmoremo pritegniti,« še ugotavlja Gučkova. »Ali naši programi niso za njih, ali se srečujejo kje drugje. Ne vem.«
»Mlajša populacija ima druge kanale, skozi katere se poistoveti s skupnostjo LGBT+, sicer pa v Mariboru za nastanek razvite scene primanjkuje kritične mase,« je prepričan Klemen Trobiš, predsednik društva Lingsium. Skupina, ki je do leta 2014 delovala pod okriljem MKC, organizira plesne delavnice in redne mesečne izlete, udeležuje se tudi nogometnih turnirjev. Letos gredo na tekmovanje v Rim. »Migamo, a naših dogodkov javno ne objavljamo.« Celotna družba sicer postaja nekoliko strpnejša, vsakdanjik v Mariboru pa je odvisen od kraja bivanja, ugotavlja Trobiš. »V volilnih okrajih, kjer zmaguje desna politična opcija, so člani bolj zapostavljeni in zafrustrirani.«
»Najpomembnejše sporočilo prve mariborske parade ponosna je morda (čeprav nenamerno) namenjeno skupnosti LGBT sami, ko ji sporoča: 'Tukaj smo, tukaj se lahko končno srečamo in spoznamo. Nisi sam/a, veliko nas je, ki živimo tu in te razumemo!' Tega namreč v tem mestu po mojem mnenju manjka,« je prepričana Lea Dvoršak. Pred leti se je iz Maribora preselila v Gradec in na napoved parade se je odzvala z zelo osebnim zapisom na blogu. V Mariboru bo poskušala zaceliti rano, ki jo v sebi nosi zadnjih 20 let – občutek, da je tujka v svoji lastni okolici in med ljudmi, ki jo poznajo že dolgo, a je ne vidijo zares. S svojo partnerico se bo sprehodila po mariborskih ulicah in ponosno dvignila mavrično zastavo. »Skupaj bova izrekli besede, ki jih v Mariboru še nikoli nisva upali – tukaj sem.«
Kratica LGBT+ pomeni lezbijke (L), geje (G), biseksualne (B) in transspolne (T) osebe ter osebe vseh drugih identitet, ki niso zajete v kratici LGBT.
