Odgovor je pritrdilen. Uporabiti moramo le takšna merila, s katerimi objektivno tehtamo ravnanje in odločitve oblasti v ZDA in Evropi. Po mojem mnenju so za nepristransko presojo najprimernejši kriteriji, s katerimi opisujemo in merimo blaginjo ljudi. Gre za tri področja, ki jih opisujemo kot materialno, družbeno in okoljsko blaginjo ljudi. Prav blaginja ljudi, državljanov, naj bila temeljni cilj upravljanja sodobne države. Subjektivna presoja je skoraj povsem izključena, saj merjenje materialne, družbene in okoljske blaginje temelji celo na 90 različnih kazalnikih.
Seveda največkrat strokovno zahtevne analitične postopke nadomestimo kar z grobimi ocenami, ki tudi izražajo stanje blaginje ljudi. Še posebno je to uporabno v primeru ZDA, saj je tudi brez analitičnega orodja mogoče sprejeti pravilne ocene o bistvu ameriške politike. Tudi sam sem sicer enakega mnenja kot Jožef Martini in dr. Tine Hribar. Menim, da ravnanje ZDA (nedopustno) omejuje in posega v blaginjo ljudi v različnih delih sveta.
Sleherni dvom o tem je odveč ob podatkih, da imajo ZDA po svetu v stotini držav kakih tisoč vojaških oporišč, da imajo pod orožjem slab milijon vojakov, da proizvedejo v svetovnem merilu 78 odstotkov konvencionalnega orožja in da za oboroževanje namenijo 41 odstotkov takšnih izdatkov v svetu. Podatek, da so po letu 1945 ZDA začele kar 80 odstotkov vseh vojaških spopadov, tudi pove (skoraj) vse. Največ skrbi in strahu vzbujajo podatki, da so ZDA svoje največje uničevalne vojaške pohode oprle na lažne in izmišljene dokaze. To se je zgodilo v primerih Vietnama, Iraka, Afganistana, Libije, Sirije itd. Morebiti se bo to ponovilo tudi z Iranom. Število umrlih in brezdomcev se po zaslugi ZDA šteje v desetinah milijonov.
Nekaj pa moramo priznati. Ameriški politiki ne prizanašajo niti svojim državljanom. Njihove izgube se štejejo v tisočih. Samo v Vietnamu je bilo ubitih 58.000 Američanov. Tudi narava na žalost ni prizanesljiva do sprevrženega ravnanja ameriških oblasti. V ZDA vsako uro vojni veteran naredi samomor.
Iskreno povem, strah me je pred takšnim zaveznikom, kot so ZDA. Očitno se te resničnosti naši politiki ne zavedajo. Kako naj si sicer razlagamo hvalisanje predsednika države, da so ZDA naš zaveznik? Le v čem se kaže odličnost tega zavezništva? Občudovanja vredno bi bilo, ko bi naš predsednik izjavil, da Slovenci razumemo in sprejemamo načelo o svobodi posameznika, zapisano v ameriško ustavo, ki se glasi: »Vsakdo ima pravico, da odloča o svojem življenju, svobodi in o tem, kako si bo ustvaril srečo v življenju.« Nič ne bi bilo narobe, če bi predsednik dodal, da upravičeno pričakujemo, da bodo ZDA spoštovanja vredne tedaj, ko bodo ravnale po tem načelu tako doma kot v svetu. Zamera gor ali dol.
Janez Krnc, Litija
