Teroristična skupina Islamska država (IS) je v zadnjem obdobju težišče svojega delovanja iz Sirije in Iraka prenesla v podsaharsko Afriko. Tam je letos več terorističnih skupin razglasilo priključitev k IS, tako da je denimo konec aprila njen voditelj Abu Bakr Al Bagdadi v videoposnetku čestital »bratom iz Burkine Faso in Malija«, ker so se »priključili kalifatu«. V Sahelu se poskuša uveljaviti tudi Al Kaida in tako je po ocenah zahodnih obveščevalcev vseh islamskih teroristov v tem delu Afrike že okoli 10.000.
Sahel je območje med Saharo na severu ter rodovitnimi savanskimi ravnicami na jugu in se razteza od vzhodne do zahodne obale Afrike, obstajajo pa tudi širše definicije. Zaradi nasilja islamskih teroristov v Sahelu je lani umrlo 9300 ljudi, skoraj toliko kot je bilo lani smrtnih žrtev islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku skupaj. Letos pa naj bi bilo vsak mesec v Sahelu v povprečju že več kot tisoč žrtev. Daleč največ žrtev je v Somaliji, ki meji na Sahel in kjer Al Šabab podstavlja bombe v polne avtobuse. Sledi Nigerija zaradi skupine Boko Haram, ki je med drugim razvpita zaradi ugrabitve 276 šolark v leta 2014. V Maliju, Burkini Faso in Nigru pa se je lani število žrtev podvojilo glede na leto poprej.
Vzroki za terorizem v Sahelu
Sahel s Saharo je primeren za razmah terorizma že zato, ker je to velikansko slabo poseljeno območje, večje od Evrope. Poleg tega je na teh prostranstvih vrsta najrevnejših držav sveta od Mavretanije na zahodu do Somalije na vzhodu s slabo učinkovito s policijo, vojsko, pravosodjem in drugimi sektorji. O nemoči držav priča podatek, da je na območju Čadskega jezera razseljenih kar 2,4 milijona ljudi, ki so zbežali z domov v strahu pred Boko Haramom.
Menda je v Sahelu vse več terorizma in oboroženih spopadov etničnih skupin tudi zaradi globalnega segrevanja, ko je po vseh sušah vse manj obdelovalne zemlje in pašnikov. Problem je tudi, da so vladni vojaki pogosto nasilni, sploh milice, s katerimi vlade prevečkrat poskušajo zatreti džihadiste. Marsikateri mlad fant se skrajnežem pridruži samo zato, ker je izkusil nasilje vladnih vojakov ali policistov. Med vzroki za razmah džihadizma v Sahelu pa bi lahko omenili tudi korupcijo in diktatorske režime, ki jih zahod pogosto podpira, na primer čadskega samodržca Idrissa Debyja ali brutalnega Paula Biya v Kamerunu.
Več zahodnih vojakov kot v Siriji in Iraku
Obveščevalci evropskih držav so prepričani, da se mora zahod proti džihadistom boriti v Afriki, sicer bodo ogrozili Evropo. V Sahelu je že več zahodnih vojakov kot v Siriji in Iraku in več kot je Američanov v Afganistanu. Skupno je v tej afriški regiji 14.000 zahodnih vojakov, od tega 7000 ameriških, 4500 francoskih, po tisoč nemških in italijanskih, tu so še Britanci, Kanadčani, Španci, Estonci in Danci. Njihova glavna naloga je, da vojake severnoafriških držav izurijo v učinkovite nasprotnike terorističnih skupin.
Tamkajšnje varnostne izzive ponazarjajo nedavni dogodki v Nigru. Na zahodu te države ob meji z Malijem so teroristi s težkim orožjem napadli kolono vojaških vozil, pri čemer so dve uničili in ubili kar 28 vojakov. Ti so padli v zasedo, ko so zasledovali večjo skupino teroristov, ki je pred tem napadla dobro zastraženo jetnišnico severno od glavnega mesta Niamey, v kateri so zaprti številni džihadisti. Teroristi so po zasedi zbežali v Mali, kjer je v okviru misije ZN za boj proti terorizmu 16.000 vojakov iz več zahodnih in afriških držav. Malijske vlade pa reven, polpuščavski in slabo naseljen sever države, velik za dve Franciji, niti ne zanima. Na neki način se je celo odpovedala tem prostranstvom, ki zato spominjajo na divji zahod, ta pa je še posebej rodoviten prav za skupine, ki delujejo zunaj zakona in vsakršnega nadzora.
