»Bohinjski festival cvetja si marsikdo narobe predstavlja, češ da gre za razstavo cvetja, kakršnih smo vajeni v arboretumih, torej za razstavo gojenega cvetja. Pri našem festivalu pa je ves Bohinj pravzaprav botanični vrt. To je bistvo festivala,« razmišlja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Festival obsega številne botanične pohode, delavnice in vrsto drugih dogodkov. Da bi se več kot 100 ljudi vnaprej prijavilo na pohode po okoliških travnikih zaradi ogledovanja cvetja, je bilo včasih težko predstavljivo, danes pa to sodi med najbolj cenjena petzvezdična doživetja, dodaja.
Med obiskovalci dejavnosti festivala so že po tradiciji v ospredju Angleži, sledijo Nemci in v zadnjem času celo Švicarji. Ti ugotavljajo, da so »takšne rožice« z njihovih alpskih travnikov izginile, pravi Langus. »Biološka raznovrstnost v Bohinju ni samoumevna, pomemben je tudi pozitiven odnos do nje in dolgoročno sodelovanje vseh vpletenih za doseganje ciljev trajnostnega razvoja,« poudarja Majda Odar iz javnega zavoda Triglavski narodni park, ki na festivalu sodeluje od njegovih začetkov, in sicer predvsem pri pripravi vsebin.
»Festival smo prepoznali kot primer dobre prakse, ki bi ga radi razširili pod drugimi imeni, a z isto idejo, še po ostalih delih Triglavskega narodnega parka,« napoveduje. »Prizadevamo si za počasen turizem, ki nima negativnih vplivov na okolje in ki pripomore tudi k ohranjanju lokalnega gospodarstva,« povzema.
Z naravo »okuženi« otroci
Veliko delavnic in drugih dejavnosti festivala se udeležujejo tudi domačini, med njimi je tudi veliko otrok in mladih. »Pravzaprav smo cele generacije otrok 'okužili' s trajnostnim turizmom v občini Bohinj. Mnogi, ki so sodelovali pri začetkih festivala, zdaj že končujejo srednjo šolo in se nam pogosto pridružijo v drugi vlogi,« pravi Anita Zupanc iz bohinjske osnovne šole.
»Šola in vrtec vse leto živita s festivalom. Temu so v šoli posvečeni krožki, sodelovanja na prireditvah, turistične in raziskovalne naloge, delo z nadarjenimi učenci… Pritegne nas prenos znanja in zavedanje, da pripomoremo k ohranjanju kulturne in naravne dediščine,« dodaja Zupančeva. Družine pa se veselijo konca tedna, ko bodo lahko obiskale 30 postaj Zlatorogove pravljične poti v Ukancu, ki so jo zasnovali in nadgrajevali zaposleni v vrtcu. Po osrednjem dogodku v pravljični deželi je njen obisk napovedalo že vsaj 1200 otrok iz slovenskih vrtcev in šol.
