Gre za najprestižnejšo nagrado na tem področju, ki jo bodo Celjani prejeli septembra letos na Kongresu evropske kulturne dediščine v Parizu. Nagrajeni paviljon za prezentacijo arheologije so sicer v Celju odprli pred tremi leti, ko so končali temeljito prenovo infrastrukturnih vodov in obnovo javnih površin v starem mestnem jedru Celja, ki se jih je lotila Mestna občina Celje. V sklopu obnove je bil na Glavnem trgu, med predhodnimi arheološkimi raziskavami, odkrit tudi del srednjeveške kleti in del poznorimske stavbe s hipokavstom. Obsežne in zahtevne arheološke raziskave je vodil Pokrajinski muzej Celje ob tesnem sodelovanju celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Članom projektne skupine pa je z roko v roki uspelo ustvariti uspešno zgodbo in zgraditi objekt, ki trajno ščiti in varuje izjemno arheološko dediščino, bogati kulturne vsebine mestnega jedra ter ozavešča prebivalce in turiste o naši preteklosti, kar je redkost ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.
Postavitev in situ
Kot je ob odprtju pred tremi leti poudaril pooblaščenec župana in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, v Celju povsod, kjer koli zakopljejo v zemljo, naletijo na ostanke rimske Celeje. »Ko smo se pripravljali na raziskave v sklopu prenove starega mestnega jedra, smo intenzivno preučili tudi gradbeno zgodovino mesta. Pričakovali smo, da bo marsikaj od tega uničeno. V drugi fazi prenove smo naleteli na prve ostanke antičnih del in ceste. Ti ostanki v nasprotju z ostanki na nekaterih drugih krajih niso bili uničeni,« je takrat dejal Rozman in dodal, da Celje s postavitvijo in situ ni dobilo samo sodobnih prostorov turistično-informacijskega centra, kjer lahko turisti dobijo vse potrebne informacije o Celju, pač pa tudi atraktiven paviljon, ki odstira pogled na arheološke ostaline.
Kustos pokrajinskega muzeja, dr. Jure Krajšek, pa je poudaril, da jih je marsikaj tudi presenetilo. »Zidovi kletnih prostorov so dokaz, da je bila prvotna mestna hiša večja, kot smo domnevali. Odkritje vil in dela rimske ceste je potrdilo naše domneve o enotnem urbanističnem načrtu s pravokotno sekajočimi se ulicami in načrtni gradnji Celeje že v prvi polovici 1. stoletja,« je dejal Krajšek. V Celju so tako danes lahko ponosni ne le na prestižno nagrado, pač pa predvsem na to, da so ostaline nekdanje Celeje ostale zaščitene in ohranjene tudi za potomce.
