Šestega junija bodo minila tri leta od poskusa ljubljanske mestne občine, da na območju nekdanje tovarne koles Rog vzpostavi gradbišče in začne rušenje objektov. To bi bil prvi korak k uresničitvi občinskega načrta, da ob Trubarjevi cesti vzpostavi novo ustvarjalno središče Center Rog. Občina rušenja takrat ni začela, saj so uporabniki prostorov, ki želijo ohraniti avtonomno cono, začetek gradbenih del preprečili. Nadaljnji pogovori o skupni rešitvi so bili nato neuspešni, spor pa se je preselil na sodišče. Rogovci, ki so se izpostavili kot posestniki, so na okrajnem sodišču dosegli sodno varstvo, ki je občini prepovedalo motenje posesti oziroma začetek gradbenih del, dokler ne bodo končani vsi postopki na okrožnem sodišču. Občina je namreč proti rogovcem, ki so se izpostavili kot posestniki, sprožila lastninske tožbe.
Zdaj je pravnomočna postala še zadnja sodba, v vseh osmih primerih je sodišče odločilo v prid občine in toženim uporabnikom naložilo, da morajo prostore Roga zapustiti. Odvetnik rogovcev Zoran Korenčan ocenjuje, da imajo rogovci sodno varstvo zagotovljeno predvidoma še do konec maja.
Korenčan: Najboljša rešitev dogovor
Na občini so že januarja napovedali, da bodo projekt Center Rog nadaljevali takoj, ko bodo tožbe pravnomočne. »Potem bomo zaprosili za sodnega izvršitelja, da bo Rog izpraznil in nam ga vrnil v posest, da bomo lahko začeli rušenje tistih objektov, ki so nepotrebni,« je takrat pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković.
A rogovci opozarjajo, da situacija ni tako preprosta. V Rogu deluje več kot sto uporabnikov, medtem ko sodbe, tako rogovci, veljajo zgolj za tožene posameznike. »Na podlagi odločitve sodišča, da mora Rog zapustiti oseba XY, občina ne more zahtevati izselitve osebe AB, ki je občina ni tožila,« se strinja odvetnik Zoran Korenčan. Temu je po njegovih besedah pritrdilo tudi sodišče. Občina je namreč, še preden so odločitve sodišča postale pravnomočne, s pritožbami želela doseči, da bi morali toženi posamezniki poskrbeti tudi za izselitev vseh ostalih uporabnikov prostorov, a je sodišče, pojasnjuje Korenčan, to zavrnilo: »Če bodo ostali uporabniki Roga vztrajali v prostorih, bo situacija ostala nespremenjena. Najboljša rešitev bi bila neki dogovor.«
V Rogu nadaljujejo projekte
Ponovne vzpostavitve dialoga si želijo tudi rogovci. Kot pravijo, je župan, čeprav je januarja poudaril, da je »čas za pogovore potekel«, pristal na pogovor z uporabniki. »Njegova pripravljenost, da se pogovori s predstavnikom Roga, je izražena tudi v pisnem odgovoru, ki ga je MOL podala na vprašanja mestnih svetnikov Levice. Zato bomo v naslednjem koraku organizirali srečanje, na katerem bomo iskali mirno in produktivno rešitev konflikta,« je v imenu rogovcev pojasnil Miha Blažič in dodal, da so »odprti do konstruktivnih predlogov«.
Medtem projekti v Rogu tečejo naprej, rogovci zbirajo podpise podpore s peticijo, ki jo je podpisalo več kot tisoč ljudi, včeraj je na Trubarjevi potekala tudi javna skupščina z naslovom Branimo Rog. A ob tem so rogovci jasni, da bi se bili, »če bi ponovno prišlo do nenapovedanega in nedogovorjenega posega, ki ogroža varnost in delovanje uporabnikov«, tako kot že junija 2016, znova pripravljeni izpostaviti kot posestniki in uveljaviti posestniško pravico.
