Podim, ki se je z leti uveljavil kot najvplivnejši startup in tehnološki dogodek v regijah Alpe-Adria in Zahodnega Balkana, od 20. do 22. maja v Mariboru startupom in scaleupom, uveljavljenim podjetjem, vlagateljem in drugim deležnikom startup ekosistema ponovno ponuja odlično mreženje, učenje od najboljših, izmenjavo izkušenj in vzpostavljanje stikov z morebitnimi poslovnimi partnerji.
V Mariboru se mreži več kot 150 startupov
Na letošnji konferenci v Hotelu Habakuk se mreži več kot 150 startupov in scaleupov iz 33 držav, katerih stopnja zrelosti pozitivno odstopa od preteklih let, saj jih kar polovica med njimi že uspešno trži delujoče produkte in so doslej pridobili že za 45 milijonov evrov investicij. Podim krepi uveljavljene partnerske mreže, ki temeljijo na zaupanju in dobrem ugledu na osnovi večdesetletne tradicije. Tudi zato so se srečanju v Mariboru pridružili predstavniki startup mrež Srednje in Vzhodne Evrope ter Zahodnega Balkana, dogodek pa kot partnerja letos podpirata tudi Evropska investicijska banka z Evropskim investicijskim skladom in Evropska komisija. Poročilo pobude Startup Europe Partenership, lansirane novembra lani v Evropskem parlamentu, za leto 2018 razkriva, da naj bi v Evropi na področju inovacij v gospodarstvu v prihodnjih letih prevladalo približno 50 velikih mest, medtem ko naj bi manjšim mestom, tako imenovanim mestom drugega reda, grozila marginalizacija, vrzel med mesti prvega reda in mesti drugega reda pa bi se tako še povečala.
Ideja o enotni Evropi znanja in kapitala
»Iniciative, kot je Startup Europe Partnership, ki naslavljajo politične prioritete za prihodnost Evrope, so nujne zato, ker pomagajo uresničevati idejo o enotni Evropi, kjer sta znanje in kapital lahko vzvod za vzpostavitev mreže, v katere so vključene države in tudi mesta. Strinjam se, da je potrebno spodbuditi razvoj podjetništva in s tem mislim tudi startup in scaleup podjetja ne le v glavnih mestih, ampak tudi v ostalih regijah in mestih,« je dejal mag. Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in kot primer odličnega povezovanja v regiji s ciljem skupnih strategij omenil italijansko delegacijo, ki je na letošnji Podim prišla prav na pobudo ministrstva. »Izpostavim lahko tudi intenzivno sodelovanje avstrijske Koroške in mrež Startup Europe Srednje in Vzhodne Evrope ter Startup Europe Zahodnega Balkana, ki se predstavljata na Podimu,« je dodal. Ker sedanja koncentracija - 476 evropskih mest ima vsaj en scaleup, desetina teh mest (48) pa skupaj kar 3759 scaleup podjetij - ne odraža sedanje razporeditve BDP-ja in poseljenosti, je Podim po njegovih besedah pomemben dogodek tako za startup okolje in startup podjetja kot tudi mesto Maribor, ki spada med tako imenovana mesta drugega tira.
Do leta 2023 13 milijonov javnega kapitala
Prav na konferenci Podim leta 2017 je startup ekosistem predstavil izzive, s katerimi se soočajo startupi, vlada pa je njihove predloge podprla ter sprejela akcijski načrt Slovenija - dežela inovativnih zagonskih podjetij (startupov), s sodelovanjem v okviru tega akcijskega načrta pa nadaljuje tudi sedanja vlada, je še izpostavil državni sekretar. »V drugi polovici leta 2019 bo ponovno po letu 2017 za mlada inovativna podjetja na voljo linija semenskega kapitala, ki omogoča mladim inovativnim podjetjem prodor in hitro širitev na trgu. Do leta 2023 bo v okviru linije semenskega kapitala mladim inovativnim podjetjem na razpolago okoli 13 milijonov evrov javnega kapitala, kar je enkrat več kot je bilo v prvi finančni perspektivi. Ta sredstva bodo investirana v podjetja skupaj s poslovnimi angeli, skladi semenskega kapitala in koorporacijami. Zasebni investitorji bodo dodali še vsaj 13 milijonov evrov. Tako bo skupaj za celotno obdobje v tem okviru na voljo okoli 26 milijonov evrov kapitala za vsaj 80 mladih inovativnih podjetij s potencialom globalne rasti,« je napovedala direktorica Slovenskega podjetniškega sklada mag. Maja Tomanič Vidovič.
V petih letih podpore za vsaj 300 novih in mladih podjetij
Z zagonskimi subvencijami, ki so namenjena novim podjetjem še pred semensko linijo, namerava podjetniški sklad do leta 2023 podpreti tudi okoli 200 novih inovativnih startupov, ki bodo šele nastali. Za prodor na globalne trge pa bo vsaj 35 milijonov evrov investiranih v mlada podjetja s potencialom globalne rasti s tveganim kapitalom, ki se izvaja preko Srednjeevropskega sklada skladov za tvegan kapital (CEFoF), v podjetja pa bodo investirali izbrani skladi tveganega kapitala. Skupno v okviru vseh treh linij bo v naslednjih petih letih s finančnimi linijami podprtih vsaj 300 novih in mladih podjetij s skupno 32 milijoni evrov javnih sredstev, ki bodo spodbudila vsaj 45 milijonov evrov dodatnih privatnih sredstev. Že v tem letu bo Slovenski podjetniški sklad zagonskim in mladim podjetjem preko zagonskih spodbud (P2), semenskega kapitala in tveganega kapitala ponudil 3,46 milijonov evrov finančnih spodbud, ki bodo spodbudila še vsaj 2,08 milijona evrov zasebnih investicij, kar bo skupaj predstavljalo 5,54 milijona evrov vloženih javnih in zasebnih sredstev v okoli 52 mladih inovativnih in razvojno naravnanih podjetij.
