V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da sedanja zbornična ureditev, ki temelji na prostovoljnem članstvu, ni ustrezna in poštena. »Naša zbornica ima podobno poslanstvo, status in naloge kot zbornice v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem..., kjer pa je članstvo v zbornicah brez izjeme obvezno. Koristi od našega osnovnega poslanstva, zastopanja interesov obrtnikov in podjetnikov, imajo vsi poslovni subjekti. Da to ni poštena ureditev, nas vsakodnevno opozarjajo tudi naši člani, ki plačujejo za zastopanje, medtem ko so koristi deležni tudi nečlani,« pravijo v OZS, ki se je morala obveznemu članstvu odpovedati po noveli obrtnega zakona in referendumu med člani leta 2013.
Na GZS, kjer članstvo ni obvezno že od leta 2006, pravijo, da sicer zagovarjajo prostovoljno članstvo, da pa je treba najti način, kako bi z nekakšnim prispevkom obremenili »zastonjkarje«, torej podjetja, ki niso člani nobene od reprezentativnih zbornic. Zbornici sta leta 2015 podali skupno pobudo za uvedbo obveznega članstva s prostovoljno izbiro člana, v kateri zbornici (ali v več njih) želi uresničevati svoje zahteve.
S stališči obeh zbornic se strinjajo tudi v Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov, ki, tako kot Združenje delodajalcev Slovenije, ni zbornica, ampak gospodarsko interesno združenje s prostovoljnim članstvom. Ob tem pa opozarjajo, da delodajalske organizacije z obveznim članstvom v skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela (ILO) ne morejo zastopati članstva v bipartitnem socialnem dialogu.
Na ministrstvu za gospodarstvo se sicer zavedajo, da prinaša prostovoljno članstvo zbornicam kar nekaj izzivov, vendar pa nekega splošnega sistemskega financiranja reprezentativnih zbornic ali kakšnih drugih konkretnih ukrepov trenutno ne predvidevajo.
Prihodki GZS in OZS so se prepolovili
V GZS se je število članov od leta 2005, ko je bilo članstvo še obvezno, zmanjšalo s 34.000 na zgolj 6000 članov, skupni prihodki pa so se prepolovili. Medtem ko je GZS v letu 2005 ustvarila 20,5 milijona evrov prihodkov, jih je lani 10,9 milijona evrov. Od tega so 40 odstotkov predstavljale članarine (te so od leta 2005 upadle s 15,9 na 4,4 milijona evrov), preostalo pa so dobili s tržnimi aktivnostmi, projekti in javnimi pooblastili, med drugim za presojo učinkov predpisov na gospodarstvo in poklicno izobraževanje. Z lanskimi prihodki in 440 tisoč evri dobička so v GZS zelo zadovoljni, še zlasti zato, ker je bil ta prvič po letu 2007 dosežen brez dezinvestiranj.
V OZS se je število članov po uvedbi prostovoljnega članstva zmanjšalo z nekaj več kot 50.000 na 25.000. Čeprav so prihodki iz članarin za polovico nižji, pravijo, da poslujejo pozitivno in da več kot polovico prihodkov dobijo iz projektov in drugih storitev.
V nasprotju z omenjenima zbornicama v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) nad sedanjo ureditvijo nimajo pripomb. Prepričani so, da je prostovoljno članstvo in konkurenca med zbornicami ter drugimi oblikami interesnih združenj pozitivna rešitev. TZS, ki se je od GZS osamosvojila leta 2006, ima že ves čas stabilno članstvo z okoli 6000 člani. Prihodki zbornice so se od leta 2013 do lani povečali z nekaj manj kot milijona evrov na dobrih 1,3 milijona evrov, za kar gre po njihovem zasluga predvsem rasti deleža lastnih prihodkov, ki so se povečali s 33 na več kot 50 odstotkov.
V kmetijsko-gozdarski zbornici je članstvo obvezno
Med, recimo temu, gospodarskimi zbornicami je članstvo še naprej obvezno v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Na zbornici pojasnjujejo, da niso tipična delodajalska zbornica in da je njihovo poslanstvo ščititi in zagovarjati interese kmetijstva. Prepričani so, da bi prostovoljno članstvo pripeljalo do likvidacije zbornice. S tem bi kmetje izgubili vpliv na izvajanje javnih služb, država pa reprezentativnega partnerja. Da je v primeru KGZS obvezno članstvo ustrezna rešitev, je v svoji presoji odločilo tudi ustavno sodišče.
Kmetijska zbornica je lani ustvarila 2,6 milijona evrov prihodkov, kar je za okoli pol milijona manj kot leta 2013 oziroma približno toliko manj, kot se je manj nabralo od članarin, ki predstavljajo 60 odstotkov vseh prihodkov zbornice (33 odstotkov prispeva državni proračun). Število članov, ki jih je po zadnjih podatkih nekaj več kot 107 tisoč, je sicer v tem času upadlo le za okoli 4000.
