Kritika predstave De facto (pojdi s seboj): Resnica je v redukciji

Ko se Leja Jurišić uleže v »pekel« Michelangelove Poslednje sodbe s stene Sikstinske kapele, v scenografiji Petre Veber odtisnjene na plesni pod Linhartove dvorane, se nam, kot že tolikokrat, s svojim performerskim telesom izroča na milost in nemilost. Njeno telo je v resnici docela michelangelovsko žensko telo – mogočno, maskulino, in tudi pri počitku že uteleša potencial silnosti naslednjega premika. Najprej ga kot inštrument ogreva, podobno kot to Milko Lazar počne s strunami odprtega trupa koncertnega klavirja. Ob tem se nam morda še zdi, da je umeščenost obeh avtorjev in izvajalcev na tako mogočno in pomensko nabito referenčno podlago nekoliko megalomanska in nismo prepričani, ali ji bosta lahko parirala. Ta dvom pa se prav hitro porazgubi.