Ko je Maja Kržišnik iz jeseniškega komunalnega podjetja Jeko včeraj med več kot 200 učenci iz radovljiške občine iskala tri prostovoljce, ki bi ponovili, kar so se naučili o odpadnem olju, je naletela na veliko težavo. Dvignjenih rok, ki so nakazovale trdno znanje in ozaveščenost, ki so jo bili učenci pripravljeni glasno pred mikrofonom deliti z občinstvom, je bilo namreč skoraj toliko kot udeležencev zaključne prireditve po zbiranju odpadnega olja. Zbirali so ga učenci v sedmih občinah zgornje Gorenjske. V vsaki občini so v tem med seboj tekmovali, s čimer si je vsak zmagovalni razred v vsaki občini prislužil izlet v Piran z ogledom tamkajšnjega akvarija. Medtem ko so rezultate v nekaterih občinah, kot včeraj v Radovljici, že predstavili, so v drugih občinah učenci, ki so sodelovali pri zbiranju, še vedno na trnih.
Učenci so učili svoje sorodnike
»V naši družini smo naredili pravo akcijo. Vsi smo zbirali odpadno olje, tudi stari mami. Dajali smo ga v plastenko, ki smo jo dobili v šoli, potem pa smo ga prinašali v zbirni center v Radovljico. Tam so mi vsakič v kartonček, ki sem ga dobila v šoli, dali štampiljko in zraven zapisali datum,« je pojasnila Lana Zavrl iz podružnične šole Mošnje, ki se je skupaj s sošolci udeležila zaključne prireditve za radovljiško občino v tamkajšnji osnovni šoli Antona Tomaža Linharta. Sodelovanje sorodnikov si je, kot je dejala, pridobila s pojasnilom, da s tem lahko vsi skupaj poskrbijo za lepše okolje.
»Veliko olja na primer porabimo takrat, kadar doma pripravljamo dunajske zrezke,« je v domači kuhinji opazil učenec radovljiške osnovne šole Antona Tomaža Linharta Jure Kvasnik. »Ko se ohladi, ga pretočimo v plastenko in odnesemo na zbirni center,« je pojasnil in dodal, da so njegovi starši to počeli že pred omenjenim projektom, zagotovo pa bodo pod njegovim budnim očesom v družini to počeli tudi po končanem tekmovanju. Njegov sošolec Žiga Robič pa nas je poučil: »Olje lahko recikliramo in ga spremenimo v različne izdelke, namesto da z njim onesnažujemo okolje.«
Iz kuhinjske posode v čistejše gorivo ali milo
Medtem ko so mnogi starši učencev, ki so sodelovali v akciji zbiranja, že slišali za biodizel, pa je manj znano, da se lahko predelano olje v obliki glicerina lahko znajde tudi v milu. Slednje, izdelano iz odpadnega olja, so učenci na začetku šolskega leta skupaj s plastenko in cedilom ter kartončkom za beleženje oddaje na zbirnem centru iz šole odnesli v svoje domove. Navdušeni nad novimi spoznanji o potencialni nevarnosti odpadnega jedilnega olja oziroma o njegovi uporabnosti ob pravilnem ravnanju z njim pa so tudi sodelujoči učitelji.
»Jedilno olje je odpadek, za katerega načeloma ne pomislimo, da bi bil lahko nevaren. Če ga zlivamo v odtoke, se lahko zamašijo cevi, kar pomeni večjo obremenjenost odpadnih voda in višji račun za komunalne storitve. Če ga zlijemo v kompostnik, pa lahko škodljivo vpliva na vodo. En liter odpadnega olja namreč po nekaterih podatkih onesnaži kar milijon litrov vode. Zaradi olja v vodo ne more prehajati kisik, zaradi česar v njej odmrejo rastline in živali,« pojasnjuje Kržišnikova, ki vodi projekt zbiranja odpadnega olja v šolah. Ustrezno zbiranje olja pa lahko prinese celo koristi, saj ga predelovalci lahko spremenijo v že omenjeni glicerin, ki se uporablja pri izdelavi mila in sveč, ter za biodizel. »Takšno gorivo ima za kar polovico manj škodljivih vplivov na okolje kot navadni dizel,« opozarja Kržišnikova.
Projekt so po lanski pilotni izpeljavi tokrat pripravili drugo leto zapored. Sodelovalo je 628 učencev, ki so zbrali 16 ton in pol odpadnega jedilnega olja. »Ob predstavitvah na začetku šolskega leta v razredih in ob razdelitvi plastenk smo sicer otroke opozorili, naj se cvrtju izogibajo. A mnogi so zbiranje razširili tudi zunaj svojega gospodinjstva. V občini Žirovnica so učenci v zbiranje odpadnega olja vključili kar celotne vasi in dosegli neverjetne rezultate. Zbrali so kar okoli 53 litrov odpadnega jedilnega olja na učenca,« dodaja Kržišnikova.
