Redkokdaj avstrijska javna televizija ORF svoja poročila raztegne na skoraj ves dan. Takrat se mora v državi res dogajati kaj pomembnega in danes je očitno bil tak dan.

Ves avstrijski politični vrh se je zatem, ko je posnetek z Ibize konec tedna zrušil avstrijsko vlado, ukvarjal z vprašanjem, kdo bo vodil državo do predčasnih parlamentarnih volitev, ki naj bi jih izpeljali v začetku septembra. Vrstile so se izjave svobodnjaških politikov in tistih iz ljudske stranke, eden za drugim so si podajali kljuko rdeče tapeciranih vrat pred pisarno predsednika države Alexandra van der Bellna. Šele v poznih popoldanskih urah je kancler Sebastian Kurz javnosti sporočil, da bo predsedniku države predlagal, naj razreši notranjega ministra Herberta Kickla in da bo, če bodo odstopili vsi svobodnjaški ministri, kot je v tem primeru zagrozila FPÖ, na njihovo mesto predlagal strokovnjake.

Zakaj svobodnjaki ne morejo žrtvovati Kickla

Ljudska stranka in kancler Kurz sta po objavi posnetka z Ibize, v katerem je nekdanji podkancler Heinz Christian Strache domnevni ruski oligarhinji v zameno za denarno podporo svobodnjaški stranki obljubljal posle z vlado, zahtevala, da se ta odpove notranjemu ministru Herbertu Kicklu, in to utemeljevala z dejstvom, da je bil leta 2017, ko je nastal sporni posnetek, v katerem je bilo govora tudi o nelegalnem financiranju stranke, njen generalni tajnik in je moral biti na tem mestu z vsebino pogovora najmanj seznanjen. Ljudska stranka trdi, da ne more biti na čelu ministrstva, pod katerega spadajo organi, ki bodo preiskovali ta primer, človek iz iste stranke, saj bodo v tem primeru ljudje, ki jim je nadrejen, preiskovali tudi njega samega.

Svobodnjaki na drugi strani svojega dosedanjega koalicijskega partnerja obtožujejo, da mu gre le za moč in oblast, ter da je v nasprotju z njihovimi zahtevami v primeru evropskega poslanca ljudske stranke, Ernsta Strasserja, ki so ga pred leti skupaj še z nekaterimi prav tako ujeli v«korupcijskih« pogovorih, njegov primer prav tako preiskovalo ministrstvo, na čelu katerega je stala ministrica iz ljudske stranke.

Novoimenovani vodja svobodnjaške stranke Norbert Hofer in notranji minister Herbert Kickl sta tako danes v izjavi za javnost še enkrat poudarila, da se svobodnjaki ne bodo odpovedali Kicklu kot notranjemu ministru, še manj notranjemu ministrstvu oziroma, da bodo v primeru, da bi kancler predlagal predsedniku države, da Kickla razreši, odstopili vsi svobodnjaški ministri.

Odgovor na vprašanje, zakaj se svobodnjaki na noben način nočejo odpovedati notranjemu ministru, ni le eden. Po eni strani je Kickl tisti minister, ki javnosti najbolj vidno uresničuje tisto predvolilno obljubo svobodnjakov, ki jo je prinesla na oblast, namreč oster odnos do begunskega vprašanja.

Po drugi strani je že desetletja dolgo najpomembnejši strateg svobodnjaške stranke, tako imenovani mastermind, ideolog, je tisti, ki je pisal govore, vodil predvolilne boje, je avtor predvolilnih sloganov, med drugim tudi najbolj spornih, in to že od Haiderjevih časov dalje.

Hans Bürger, urednik notranjepolitičnega resorja v avstrijski javni televiziji ORF, je danes dejal, da tako Jörg Haider kot tudi Heinz Christian Strache ne bi postala to, kar sta bila, če za njima ne bi bilo Kickla, da je bil ta pravzaprav ves čas neke vrste notranji minister stranke, oba imenovana politika pa njena zunanja ministra.

Kickl velja po drugi strani za človeka, ki je zasidran na desnem robu stranke, in tistega, ki vlada s trdo roko. V javnosti se je neslavno proslavil s tem, da je odredil hišno preiskavo v zveznem uradu za zaščito ustavne ureditve, gre za notranjo tajno službo, ki se med drugim ukvarja tudi s preverjanjem aktivnosti skrajne desnice.

Zaradi dvoma, da so preiskovalci iz urada odtujili dokazni material, ki bi utegnil bremeniti tudi svobodnjaško stranko in njene povezave z neonacistično sceno, pa tudi Rusijo, je opozicija zahtevala preiskovalno parlamentarno komisijo.

Zadnjo sporno potezo kot minister pa si je privoščil tudi danes, saj je svojega zaupnika in generalnega tajnika v notranjem ministrstvu Petra Goldgruberja imenoval za generalnega direktorja oddelka za javno varnost, funkcijo, ki ni vezana na mandat ministra. A ker mora to imenovanje potrditi predsednik države, je Alexander van der Bellen danes sporočil, da bo to imenovanje, kot je bila navada doslej, raje prepustil naslednji vladi in Goldgruberja ni potrdil.