Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je konec prejšnjega meseca ugotovila, da sta funkciji poslanca in predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), ki ju hkrati opravlja poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, nezdružljivi. Pozvala ga je, da v roku 15 dni nezdružljivost odpravi in se eni od funkcij odreče.

Vendar pa Horvath njenega poziva ni upošteval. Po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki je ocenil, da zakon, na katerega se glede nezdružljivosti funkcij sklicuje KPK, za poslance ne velja. Storil bo vse, da bo to po pravni poti tudi dokazal, je še napovedal po današnji seji sveta PMSNS. Kot pravijo naši viri, je bil Horvath na seji zelo oster tudi do slovenskih novinarjev, ki da mu ne pustijo v miru opravljati poslanske funkcije.

Štefanec pričakuje integritetno ravnanje parlamenta

Po Horvathovi zavrnitvi zahteve, da v postavljenem roku odpravi nezdružljivost, ima KPK zgolj možnost, da o svojih ugotovitvah obvesti javnost in jih objavi na spletni strani komisije. Kot nam je danes povedal njen predsednik Boris Štefanec, KPK Horvathovega obvestila o tem, kako se je odločil, sicer (še) ni prejela in se torej senat o njej še ni izrekel. Nam je pa Štefanec zaupal svoje stališče. Presenečen je nad vztrajnostjo, s katero se Horvath drži funkcije predsednika PMSNS, in upa, da to ni povezano s sredstvi, ki jih narodna skupnost dobiva iz sosednje Madžarske. »Upam, da bo državni zbor ravnal integritetno in zakonito ter sprejel ugotovitveni sklep, da je Ferencu Horvathu prenehal poslanski mandat,« nam je še dejal Štefanec.

Zakon o poslancih namreč določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Če nezdružljivosti v treh mesecih ne odpravi, mu poslanski mandat preneha. Poslanec Horvath pa je 22. septembra lani, ko se je iztekel trimesečni rok, opravljal še eno nezdružljivo funkcijo: vse do aprila letos je bil tudi direktor podjetja Minta, d. o. o., ki je v lasti PMSNS. Da je tudi vodenje gospodarske družbe nezdružljivo s funkcijo poslanca, je v obrazložitvi svoje ugotovitve v zadevi Horvath KPK nedvoumno zapisala.

Da bi se pričakovanje Štefaneca uresničilo in bi državni zbor ugotovil prenehanje Horvathovega poslanskega mandata, se zdi kaj malo verjetno. Razširitev seje parlamentarne mandatno-volilne komisije (MVK) z ugotovitvijo o nezdružljivosti Horvathove poslanske funkcije in vodenja podjetja Minta je namreč že prejšnji teden predlagala poslanska skupina Levice, a je večina članov komisije to zavrnila. Sklicevali so se na mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da za začetek postopka prenehanja mandata poslancu Horvathu ne obstajajo niti temeljni pravni elementi. Mnenje službe je pravni strokovnjak Saša Zagorc označil kot zgrešeno in sprenevedavo.

KPK se je na odločitev MVK ostro odzvala. »Ravnanje, pri katerem poslanec poskuša izkoristiti pravno praznino oziroma izigrati zakonske določbe, po mnenju komisije ni v skladu s pričakovano integriteto posameznika funkcionarja in je nedopustno z vidika odgovornosti, ki jo ima poslanec kot voljeni predstavnik ljudstva, ter predstavlja opustitev dolžnega ravnanja najvišjega predstavnika oblasti,« je v svojem stališču konec prejšnjega tedna zapisala KPK. Prav tako je po njeni oceni nedopustno, da državni zbor s svojimi (ne)aktivnostmi takšno ravnanje podpira. S tem namreč po mnenju komisije ustvarja podlago za zelo nevarno prakso, »ki ustvarja dvom o temeljih pravne države in enakosti pred zakonom«.