Kot so po poročanju tujih tiskovnih agencij opozorili avtorji raziskave, anketiranci niso potrdili pričakovanj, da bodo višje carine na uvoz kitajskega blaga ugodno vplivale na evropska podjetja. O tem namreč poroča le pet odstotkov vprašanih.
Večina sodelujočih v raziskavi je medtem navedla, da zvišanje nanje ni imelo nobenega vpliva, kar kaže, da se evropska podjetja na Kitajskem bolj kot na izvoz osredotočajo na prodajo na kitajskem trgu. Podpredsednica zbornice Charlotte Roule je ob tem dejala, da se v njihovi organizaciji ne strinjajo s carinami na uvoz kitajskega blaga, da pa mora Kitajska ne glede na vse svoj trg bolj odpreti tujcem.
Osrednja skrb evropskih podjetij v drugem največjem gospodarstvu na svetu so poleg trgovinske vojne upočasnjevanje rasti kitajskega bruto domačega proizvoda (BDP) in naraščajoči stroški dela. Raziskava je bila izvedena januarja in februarja letos, od tedaj pa se je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko zelo zaostrila.
Trgovinsko vojno je Trump začel 8. marca lani, ko je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz jekla in 10-odstotnih na uvoz aluminija v ZDA. Te carine niso bile usmerjene le proti Kitajski, v veljavo pa so stopile 23. marca lani. Dan prej je Trump iz ukrepa začasno izvzel vrsto držav, a ne Kitajske.
Pozneje so ZDA uvedle 25-odstotne carine na okoli 34 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskih strojev, elektronike in visokotehnološke opreme, ocarinile za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoznega blaga, Kitajski naložile 10-odstotne carine na še 200 milijard njenega izvoza v ZDA, 10. maja pa te carine z desetih odstotkov zvišale na 25 odstotkov. Kitajska je odgovarjala s protiukrepi. Državi sicer za zdaj še vztrajata pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu.
