Peter Pavšič se je že v času študija ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, vizualnimi komunikacijami in izdelavami označevalnih ter usmerjevalnih tabel ter panojev. Ljubezen do lesa je podedoval po starših, ki sta oba izhajala iz mizarskih družin. Na začetku poslovne poti se je ukvarjal z razvojem in izdelavo pisarniškega pohištva. Načrtoval je notranjo opremo zasebnih in javnih interierjev ter se obenem posvečal inženiringu izvedbe zaključnih del in opreme ter montaži pisarniške opreme. Tako si je pridobil znanja, ki so osnova za dobro poznavanje in opravljanje poklica.

Idejna zasnova ni vedno končna rešitev

Njegovo neznačilno poslovno pot zaznamuje tudi to, da je dokaj pozno ustanovil svoj lastni biro, pred tem pa je delal v številnih podjetjih, ki so se ukvarjala z oblikovanjem pohištva, notranje opreme ali načrtovanjem arhitekture. Ko je leta 1994 odprl svoj studio, je že vedel, kaj pomeni oblikovanje prostora, za njim je bilo arhitekturno projektiranje enostanovanjskih hiš, prizidkov, večstanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih objektov, obvladal je procese projektiranja notranje opreme in oblikovanja pohištva. S svojim znanjem je ponudil svetovanje pri koncipiranju funkcionalnih in ergonomskih delovnih mest.

Pred trinajstimi leti se je začel sistematično izobraževati na področju načrtovanja nizkoenergijskih in pasivnih hiš ter posvečati leseni gradnji. Načrtoval je svojo prvo skeletno hišo. Področje lesene in pasivne gradnje ga najbolj zanima in zdaj se ukvarja predvsem s projektiranjem in razvojem ekoloških in varčnih objektov z uporabo »zelenih« tehnologij. Strankam tudi svetuje pri energetski prenovi objektov. Že deset let sodeluje z različnimi podjetji, ki se ukvarjajo z razvojem in izvedbo ekološke in varčne gradnje (Natura produkt, Ciprodukt, CBD). Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med njimi nagrado Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS) ter zeleni svinčnik za poslovno stavbo Ekoprodukt v Poslovni coni Komenda.

Peter Pavšič skuša naročniku prisluhniti in razume poklic arhitekta bolj kot svetovalca, ki skozi komunikacijo z naročnikom le-tega vodi do cilja v okvirih strokovnosti. Naročniku skuša natančno predstaviti objekt, v katerem bo živel, zato se med načrtovanjem veliko pogovarjajo in v fazi idejne zasnove tudi spreminjajo rešitve: »Naročniku želim ponuditi prijazno projektiranje, kar pomeni, da skupaj določimo finančni okvir, nato mu vnaprej predstavim natančno definiran obseg dela in zatem pripravim kakovosten projekt, kjer je razrešena večina dilem. Zagovarjam mnenje, da so neprimerljivo cenejše spremembe na papirju kot med samo gradnjo.« Pri načrtovanju individualnih in javnih objektov daje prednost funkcionalnosti, fleksibilnosti in enostavnosti, kar sovpada tudi s trajnostnim pogledom na svet. V studiu Arhipetrus hišo obravnavajo kot živo bitje, ki diha z naročnikom. Vedno poudarijo, da mora objekt služiti naročniku in ne obratno.

Brisanje meje med zunanjostjo in notranjostjo

Leta 2003 so se s podjetji, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi stanovanjskih hiš, združili v grozd NBO, kjer so pripravili program za gradnjo ekoloških energetsko varčnih hiš. Izvedli so več predstavitev po Sloveniji, kjer so nastopili kot skupnost podjetij, ki sodelujejo s ciljem izvajati kvalitetno načrtovanje in gradnjo stanovanjskih objektov, ki zajema celostno izvedbo bivalnega prostora. Peter Pavšič vidi številne prednosti v poslovnem združevanju: »Z vzajemnim strokovnim znanjem in interdisciplinarnostjo smo sposobni izpeljati večje in zahtevnejše projekte. Tako sodelovanje nam omogoči tudi odpraviti pomanjkljivosti, kot so potrebne formalne izobrazbe za opravljanje našega poklica.«

Leta 2016 je skupina avtorjev Peter Pavšič, Matevž Korošec, Nina Galič in Nina Selan začela načrtovati Kavarno Lokus ob Koseškem bajerju. V dogovoru z naročnikom so želeli ustvariti prijetno »zeleno« zatočišče sredi prestolnice. Zasnova objekta je temeljila na danostih konfiguracije terena, parametrih okolice in funkcionalnih potreb. Kontekst prostora je tako narekoval lomljeno obliko objekta in povezanost z okoliško naravo v največji možni meri. Mikrolokacija ponuja izjemno naravno okolje za sproščanje in šport. V objektu, ki je bil odprt leta 2017, največji prostor zavzema kavarna, katere oprema skuša ustvariti prijetno okolje tako s ponazoritvami valovanja (bajerja) kot geometrijskimi oblikami (kamenja okrog bajerja). Preplet notranjosti in zunanjosti so dosegli z namestitvijo panoramskih steklenih površin in veliko teraso na južni strani.

Izbor materiala za gradnjo objekta se je ponujal sam in je sovpadal tako z željo naročnika kot z avtohtonim materialom okolice. Arhitekti so predvideli masivni leseni skelet, zunaj obložen s fasadnimi lesnovlaknenimi izolativnimi ploščami, znotraj pa s konstrukcijskimi OSB-ploščami, prekritimi z lesnovlaknenimi ploščami ter zaključnim slojem iz mavčnokartonskih plošč. Notranjost skeletne konstrukcije je zapolnjena z vpihano toplotno izolacijo. Tako so dosegli toplotno izolativnost v standardu pasivne hiše z najmanjšo debelino nosilne fasadne stene. Fasadna obloga je izdelana iz vertikalnih letev iz masivnega macesna in bo z leti pridobila srebrno patino lesenega objekta.