Dan po večeru, ko je premierka Theresa May s solzami v očeh zapustila srečanje z vplivnim konservativnim odborom 1922, ki je od nje zahteval dogovor o odstopu, je vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn sporočil, da prekinja pogajanja z vlado o brexitskem kompromisu. Trajala so dobrih šest tednov. »Pogajanj ne moremo nadaljevati zaradi naraščajoče šibkosti in nestabilnosti vlade,« je Corbyn zelo dobro opisal položaj vlade, v kateri vrsta ambicioznih ministrov že tedne in mesece najbolj misli na dan, ko bo vsesplošno nepriljubljena Theresa May predčasno končala enega najkrajših premierskih mandatov v britanski zgodovini. Če bo zdržala na premierskem stolčku do 29. maja, bo njen mandat šesti najkrajši. Ta dan bo »prehitela« zadnjega laburističnega premierja Gordona Browna, ki je vladal dve leti in 310 dni. Rekorder je premier Andre Bonar Law (1922–1923), ki je moral z Downing Streeta 10 po 209 dneh.
Brexit jo je prinesel, brexit jo bo odnesel
V vsakem primeru bo Mayeva na oblasti manj kot tri leta. Brexit jo je prinesel na oblast, čeprav je bila pred referendumom proti izstopu iz EU, in brexit jo bo tudi odnesel z oblasti, ker njenemu dogovoru z EU o izstopu na vseh straneh nasprotujejo. Poslanci so ga zavrnili že trikrat. Odbor 1922, v katerem zasedajo konservativni poslanci, ki nimajo nobenega položaja v vladi, ima glavno besedo pri volitvah konservativnih voditeljev. Od Mayeve naj bi zahteval datum odstopa. Ni ga dobil, dobil pa je obljubo, da se bo neposredno po novem, že četrtem glasovanju o njenem brexitskem sporazumu, predvidenem v začetku junija, ne glede na izid glasovanja sestala s predsednikom odbora Grahamom Bradyjem. »S premierko se bova sestala po glasovanju, da bi se dogovorila o urniku izvolitve novega vodje konservativne stranke,« je povedal.
Bo odšla 4. junija?
V četrtem poskusu bo Mayeva svoj brexit predstavila v obliki zakona o odhodu iz EU, ki naj bi vseboval kup »dobrot« za zagovornike izstopa. »Ko bodo poslanci glasovali o tem predlogu zakona, bodo soočeni z veliko izbiro: ali glasovati za izid referenduma oziroma izvedbo brexita ali pa glasovati proti z vso negotovostjo, ki bi jo to prineslo,« je dejala.
Njen odstop se bo verjetno zgodil kmalu po glasovanju. Gre samo še za vprašanje nekaj tednov. Glasovanje o brexitskem zakonu bo zelo verjetno 4. junija. To bo verjetno tudi datum njenega odstopa, ker bo v parlamentu bržkone še četrtič poražena in ji bo težko ostalo kaj drugega kot odstop. V primeru čudeža oziroma zelene luči za njen brexit pa bi ostala na položaju do izvolitve naslednika. Prej pa mora politično preživeti še izid evropskih volitev.
Dvoboj blondinke in blondinca
Odbor 1922 je že začel iskati novega vodjo stranke, ki bo avtomatično postal novi premier. Gneča je velika. Prijavil se je tudi nekdanji zunanji minister in londonski župan Boris Johnson. Na srečanju s poslovneži v Manchestru je na vprašanje, ali si želi premiersko službo, ob zanj nenavadnem jecljanju odgovoril: »Potegoval sem bom zanjo. Seveda se bom.« Prekinila sta ga smeh in ploskanje. Iz dolge vrste najmanj desetih tekmic in tekmecev je doslej kandidaturo javno potrdila samo še nekdanja ministrica in poslanka, prej televizijska zvezda in kot Johnson blondinka, a v primerjavi z njim vedno skrbno počesana in glamurozna Esther McVey.
