Evropska unija je na razpotju in nemalo kdo meni, da je ogrožen celoten ustroj naše celine. A nedvomno najbolj podcenjen razplet dogodkov zadnjih nekaj mesecev je dejstvo, da se bo Združeno kraljestvo udeležilo letošnjih volitev. Čeprav naj bi bila prisotnost britanskih poslancev le začasna, se lahko stvari hitro spremenijo zaradi volatilne britanske notranje politike. Dejstvo je, da vse javnomnenjske raziskave kažejo, da bosta velika zmagovalca volitev na otoku Nigel Farage in njegova nova stranka The Brexit Party. Skupaj z njegovo nekdanjo stranko (United Kingdom Independence Party – UKIP), ki je mimogrede močno zavila v desno in je prišla tudi v konflikt z bivšim predsednikom Farageem, bosta evroskeptični stranki verjetno dobili toliko glasov kot konservativci in laburisti skupaj. Najbolj na udaru so prav konservativci, katerih volilno telo se je množično preselilo k Farageevi stranki, po javnomnenjskih raziskavah pa so jih poleg stranke The Brexit Party prehiteli tudi laburisti, liberalci in zeleni. To pomeni, da se bo število evroskeptikov povečalo. Če bi se desni evroskeptiki organizirali in združili v enotno skupino, bi lahko postali največja stranka v evropskem parlamentu. Verjetno pa se velika evroskeptična koalicija ne bo zgodila. Desni evroskeptiki (Francozi, Italijani, Angleži, Poljaki, Slovaki, Čehi, Madžari…) imajo različne in nasprotujoče si interese. Poleg tega je bolj verjetna velika koalicija (EPP in S&D) ali obširna leva koalicija kot pa zavezništvo med desnimi evroskeptiki in kakšno drugo politično skupino. Skratka, malo verjetno je, da bodo desni evroskeptiki prevzeli oblast v Bruslju. Dejstvo pa je, da bodo imele populistične stranke (tako desne kot leve) več vpliva v institucijah EU. Posledično bo težje sprejemati odločitve na evropski ravni in postaviti jasno vizijo, kakšna naj bo Evropa v naslednjih petih letih. Ta negotovost pa zna posledično vplivati tudi na delniške in obvezniške trge po vsej Evropi.