S&P je zvišanje ocene utemeljil z upadom tveganja v slovenskem bančnem sistemu zaradi zmanjšanja državnega lastništva v bankah in močnejšega bančnega nadzora. Poleg tega je agencija po navedbah NLB poudarila, da je finančni profil banke stabilen, ključni kazalniki uspešnosti v letu 2018 so bili v veliki meri skladni z njihovimi pričakovanji, kazalniki kakovosti portfelja pa so se izboljšali hitreje od pričakovanj. Profil tveganja NLB je po oceni S&P zdaj bolj podoben enako pomembnim bankam v evrskem območju, v bonitetni hiši pa v naslednjem letu ali dveh ne vidijo bistvenega povečanja tveganj na območju, kjer NLB deluje.

Drugo zvišanje ocene NLB s strani ene od ključnih bonitetnih agencij v naložbeno območje - decembra lani je bonitetna hiša Moody's njeno oceno izboljšala za dve stopnji z Ba1 na Baa2 - je po navedbah člana uprave banke, pristojnega za finančno področje, Archibalda Kremserja "še en mejnik v strateških prizadevanjih, da NLB postane glavna regionalna banka v državah, kjer posluje". "To je potrditev našega opaznega napredka tako na področju stabilnih poslovnih rezultatov kot normalizacije kreditnega portfelja in ravni slabih posojil," je po navedbah iz NLB še dejal Kremser.

NLB je lani jeseni po izvedeni prvi javni ponudbi delnic pristala v večinsko zasebnih rokah, pri čemer je največji posamični lastnik še vedno država. Delnice banke od sredine lanskega novembra kotirajo na Ljubljanski borzi, v Londonu pa kotirajo globalna potrdila o lastništvu, ki predstavljajo navadne delnice NLB.

Država ima za zdaj v NLB še 35-odstotni delež, ki naj bi ga v kratkem zmanjšala na 25 odstotkov in eno delnico, ostalo pa je v razpršeni lasti malih domačih vlagateljev ter različnih institucionalnih vlagateljev iz Evrope in sveta. Največja posamična nedržavna lastnika sta po podatkih s konca 2018 ameriška finančna družba Brandes Investment Partners ter Evropska banka za obnovo in razvoj. Prva je imela 6,71-odstotni lastniški delež, druga pa 6,25-odstotnega.

NLB je sicer lani ustvarila 165,3 milijona evrov čistega dobička, kar je za 12,5 odstotka manj kot predlani. Čisti dobiček skupine se je zmanjšal za 10 odstotkov na 203,6 milijona evrov. Delničarjem bo banka tudi letos izplačala visoke dividende. Če bo na junijski skupščini obveljal predlog uprave in nadzornega sveta, bodo delničarji prejeli 142,7 milijona evrov oz. 7,13 evra bruto na delnico.