Pri vožnji in prevozu otrok z avtom so pomembni trije elementi: izbira otroškega sedeža, njegovo pravilno nameščanje in ustrezno pripenjanje otroka. Ko se odločamo o ustreznem sedežu, moramo paziti na osnovne oznake o ustreznosti. Novejši sedeži so že homologirani po novem standardu R129, ostali pa po standardu R44, ki je še vedno veljaven in bo veljaven še vrsto let. Sedeži, homologirani po standardu R129, so označeni z oznako I-size in navedbo v centimetrih, za kako velike otroke je sedež homologiran. Pri tem standard pozna tudi dva pojma: sedež z naslonom (angleško booster seat) in sedež brez naslona (booster ali booster cushion), ki ima pri nas uveljavljeno ime jahač. Oznaka I-size 45 do 83 cm pomeni, da se v tem sedežu lahko vozijo otroci s telesno višino od 45 do 83 centimetrov. Uporaba sedežev z naslonom je dovoljena za najmanj 100 centimetrov velike otroke, medtem ko je uporaba jahačev dovoljena le za otroke, ki so večji kot 125 centimetrov in tehtajo najmanj 22 kilogramov.
Problem nastane, če tudi dokaj majhni otroci uporabljajo jahače brez naslona, saj ti ne ponujajo ustrezne zaščite ob bočnem trku. Prav zato AMZS in drugi avtomobilski klubi uporabe jahačev ne priporočajo, je pa nedvomno res, da je veliko bolje, če otrok sedi na jahaču, kot da ne uporablja nobenega otroškega sedeža. Sedenje na jahaču namreč zagotavlja pravilen potek varnostnega pasu čez otrokova ramena, kar je zelo pomembno pri čelnih trkih. Če namreč varnostni pas ne poteka pravilno, poteka preblizu vratu in ob trku lahko pride do poškodb. Po slovenskih predpisih morajo biti otroci pripeti v otroških sedežih do telesne višine 150 centimetrov. Eno pomembnih določil standarda R129 je tudi to, da morajo otroci do najmanj 15. meseca starosti sedeti v otroških sedežih tako, da so obrnjeni v nasprotno smer vožnje. Če je sedež nameščen na sprednjem sedežu, moramo izklopiti zračno blazino. Zelo pomembna je namestitev sedeža. Zadrževalni sistemi samega sedeža delujejo optimalno le, če ob namestitvi upoštevamo navodila proizvajalca. Največje napake se zgodijo, če otroka le posadimo v sedež in ga ne pripnemo, če sam sedež ni ustrezno in trdno nameščen, če so varnostni pasovi samega sedeža preohlapni po zapenjanju otroka, saj se lahko zgodi, da se otrok izvije izpod pasov, ki potekajo čez ramena, in je zavarovan le čez pas, vsekakor pa ne tako trdno, da se ne more premakniti. Med pasom in rameni pustimo prostor za debelino prsta. Pomembno je tudi, da otrok pri sebi nima nobenih predmetov, ki bi ga lahko že ob rahlem ali močnejšem zaviranju ali spremembi smeri poškodovali. Kot vsaka uporaba varnostnega pasu je tako tudi pravilna uporaba ustreznega otroškega sedeža edini pravi pristop k varnosti že med vožnjo, odloča pa o stopnji poškodb v primeru prometne nesreče.
