Majski salon, nad katerim že od leta 1909 bdi Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, se po predstavitvi domače video umetnosti ter novih medijev leta 2017 in grafike v lanskem letu letos osredotoča na sliko in podobo. Slika je v času tako intenzivnih gospodarskih, političnih in medčloveških odnosov ter sprememb v videnju okolja in narave močno razširila polje svoje eksistence, je ob odprtju opozoril predsednik ZDSLU Aleš Sedmak. »Če torej kdo misli, da je v času digitalizacije slikarstvo padlo v senco ali celo v pozabo in da je nepotrebno, se moti,« je dodal, njegovim besedam pa pritrjuje odziv kar 114 članov združenja, ki so na ogled postavili produkcijo zadnjih dveh let.
Izraz veselja
Tudi postavitev razstave je zato izrazito salonska – zgoščena in raznolika. Idejno vodstvo so tudi letos, kot narekuje že tradicija, zaupali umetniku in ne kakšnemu od umetnostnih zgodovinarjev. Akademski slikar in predavatelj na ALUO Bojan Gorenec je tako koncept letošnjega salona s podnaslovom Ali obstaja kakšna spodbuda, ki je močnejša od tistega, kar prihaja iz naše osebne domišljije? strnil v razmeroma ohlapen umetniški poziv, ki je dopuščal vse slikarske tehnike, dimenzije in tudi eksperimente.
Kot pravi, se tovrstna tematizacija slikarske umetnosti ne nanaša samo na slike, temveč tudi na prakse, ki z drugimi sredstvi govorijo o pogojih slikarstva, in podobe, ki govorijo o slikarstvu skozi njegove prispodobe in kažejo na kriterije, po katerih so udeleženci razstave izbrali svoja dela. »Ali so se odzvali aktivno ali pa so le prinesli, kar pač delajo, naj ocenijo gledalci in kritiki sami. A salon je bolj izraz veselja kot resnobnega izbiranja,« je dodal.
Salonska nasičenost
Gorenec je selekcijo prispelih del zaupal mlajšim slikarskim kolegom, dobitnikom priznanj Riharda Jakopiča. O sodobni slovenski slikarski sceni so se tako spraševali Tina Dobrajc, Viktor Bernik in Uroš Potočnik, ki so se ob nekaj poskusih izločanja posameznih likovnih del soglasno določili za radikalnejšo pot – inkluzivnost. »V trenutni klimi in času, ki ga na vseh družbenih področjih zaznamuje deljenje, izključevanje, iskanje opozicij in splošne polemike o tem, kaj nam je skupnega, je lahko totalna vključenost zanimiv eksperiment,« so zapisali v obrazložitvi.
Letošnji Majski salon tako ne spominja le na zgodovino salonskih razstav nekoč v Franciji, temveč tudi na google image search, pinterest in druge spletne platforme, ki pričajo o vlogi slikarstva v družbi, nasičeni z informacijami, podobami in umetniškimi deli. Gledalcem omogoča dolg sprehod po slovenski likovni promenadi, avtorjem pa – hote ali nehote – možnost za refleksijo o svojem mestu znotraj slovenskega slikarskega miljeja.
