Finančni minister Andrej Bertoncelj je koalicijskim partnerjem včeraj predstavil načrte o ustanovitvi demografskega sklada, s katerim bo vlada poskušala okrepiti pokojninsko varnost prihodnjih generacij, ko bodo izdatki pokojninske blagajne v bistveno večji meri bremenili državni proračun. V neodvisen, avtonomen demografski sklad bi se morala Kapitalska družba (Kad) po zakonu o slovenskem državnem holdingu sicer preoblikovati že leta 2015. Ocene o vrednosti premoženja, ki naj bi bilo preneseno na demografski sklad (nad njegovim poslovanjem bo bdelo finančno ministrstvo), včeraj uradno ni bilo mogoče pridobiti. Neuradno je bilo govora o znesku v višini 2,6 milijarde evrov.

Razdelitev državnega premoženja

Po predstavljenih načrtih bi se državno premoženje razdelilo v dva stebra, je po včerajšnjem srečanju koalicijskih strank povedal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič. V prvi steber, ki ga bo kot doslej upravljal Slovenski državni holding (SDH), bi bile vključene naložbe, ki se na podlagi strategije upravljanja državnega premoženja uvrščajo med strateške. To so Holding Slovenske elektrarne (HSE), elektrodistribucijske družbe, Gen, SID banka, Dars, Loterija Slovenije… Drugi steber, ki ga bo upravljal demografski sklad, bi vključeval portfeljske naložbe, torej naložbe, ki so v omenjeni strategiji namenjene prodaji. V to skupino med drugim spadajo naložbe v Cetis, Cinkarno Celje, Telekom Slovenije, Hit, Casino Bled, Unior, več vodnogospodarskih družb… Po načrtih bo demografski sklad vključeval tudi nepremičnine, med drugim tiste, ki so v lasti državne družbe DSU. Vlada bo poskušala zagotoviti še dodatne vire, denimo razne koncesnine.

Po predlogu stranke DeSUS, ki si že vrsto let najbolj prizadeva za ustanovitev avtonomno vodenega demografskega sklada, bi bilo na slednjega treba prenesti še dobrih 60 odstotkov delnic Zavarovalnice Triglav in okoli 30 odstotkov delnic Krke, ki so v državni lasti, smo izvedeli neuradno. Razlog, da v demografski sklad ne bodo prenesene strateške naložbe, kot je v lanskoletnem predlogu zakona o demografskem skladu predlagala stranka upokojencev, je v tem, da pri upravljanju teh naložb obstajajo drugačni, širši cilji. Medtem ko še ni natančno znano, kaj vse bo vključeval zakon o demografskem skladu, si bodo po neuradnih informacijah na finančnem ministrstvu prizadevali, da bo pokril čim več odprtih vprašanj in da strategije upravljanja državnih naložb ne bo treba spreminjati.

Sredstev iz sklada sprva daljše časovno obdobje ne bo mogoče črpati, saj je cilj, da se najprej oplemenitijo in uporabijo šele ob povečevanju demografskih neskladij. Ključni cilj demografskega sklada bo ustvarjati čim višji donos na kapital, vendar bodo, da bi se izognili visokim tveganjem, obstajale omejitve, koliko sredstev bo mogoče imeti največ v posamezni naložbi. Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Sašo Polanec je prepričan, da je treba naložbe čim bolj razpršiti na mednarodni ravni, tudi na Kitajskem in v ZDA. Da bo demografski sklad vključeval portfeljske naložbe, se mu zdi smiselno, saj pri strateških – zaradi pogostega toleriranja slabšega poslovanja – obstajajo večja tveganja. Drugo možnost za reševanje pokojninske problematike Polanec vidi v zviševanju prispevnih stopenj.

Intenzivni pogovori

Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je zadovoljen glede včerajšnje odločitve koalicije, da bo ministrstvo za finance v parlamentarni postopek vložilo predlog zakona o demografskem skladu: »Večina rešitev, ki jih je DeSUS predlagal v svojem zakonu, je bila upoštevanih.« Po pojasnilih Erjavca so bili pogovori med DeSUS in finančnim ministrom v zadnjih dneh zelo intenzivni. »Vesel sem, da smo dosegli potrebne kompromise za uskladitev predloga zakona, saj bodo predlagane rešitve zagotavljale dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne,« je za Dnevnik še povedal Erjavec.

Po besedah vodje poslanske skupine SMC Igorja Zorčiča je predlog zakona relativno sprejemljiv. Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je dejal, da usmeritve ministrstva za finance podpirajo, medtem ko se po besedah vodje poslanske skupine SAB Maše Kociper v stranki o predstavljenih izhodiščih še niso utegnili posvetovati. Dodala je, da bo za pripravo zakona ustanovljena delovna skupina. Po poudarkih Braneta Goluboviča je pomembno, da so se vse stranke o predlaganem konceptu uskladile.

Prvak Levice Luka Mesec in vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat sta povedala, da morajo v strankah predlog zakona o demografskem skladu še preučiti. V največji opozicijski stranki SDS so pojasnili, da so v parlamentarni postopek vložili svoj predlog zakona. S ciljem izboljšati položaj upokojencev, »ki je danes izpod ravni, ki jo je stopnja razvitosti države sposobna zagotavljati«, je SDS v predlogu zakona predlagala, da bi se na nacionalni pokojninski sklad preneslo celotno državno premoženje. Po dostopnih podatkih koalicija predloga zakona SDS ne bo podprla.