Vsi elementi – nekaj deset čez sto jih je – so po skupinah razvrščeni v razpredelnico, ki jo imenujemo periodni sistem elementov. Elementi so označeni z eno- ali dvočrkovnim simbolom. Prav na desni strani tipičnega periodnega sistema je skupina elementov: helij (He), neon (Ne), argon (Ar), kripton (Kr), ksenon (Xe) in radon (Rn). Skupino imenujemo s skupnim imenom žlahtni oziroma inertni plini. Plini te skupine so brez barve, vonja in okusa ter se zelo neradi spajajo z drugimi elementi. V plinu so v atomarni obliki. Pričakovali bi, da našemu zdravju ne škodujejo, ker so vsi inertni – kemijsko neaktivni. Vendar ni tako. Plin radon je namreč radioaktiven, seva ionizirajoče delce.
Med množico elementov najdemo tudi radioaktivne elemente. Poznamo nekaj deset radioaktivnih elementov. To so predvsem težji elementi, ki lahko počasi ali hitro razpadejo v lažje elemente in oddajo ionizirajoče snovi, torej sevajo. Elementi lahko oddajo pozitivne alfa delce, negativne beta delce ali elektromagnetno gama valovanje. Ti delci lahko povzročijo hude zdravstvene težave, če jih zaužijemo s hrano, vdihnemo ali nam povzročijo opekline. Pri razpadih radioaktivnih elementov v naravi – najpogostejša sta uran (U) in torij (Th), ki sta prisotna v različnih kamninah in prsti – nastane tudi plin radon, ki ostane v kamnini ali se raztopi v vodi. Radon dalje razpada (in seva) in njegov razpad se konča, ko končno nastane svinec (Pb).
Ljudje smo izpostavljeni radonu vsepovsod, še najbolj pa v zaprtih prostorih. Radon pronica iz zemlje iz razpok v tleh in stenah in se nabira zaradi svoje gostote pri tleh oziroma v nižjih slabo zračenih prostorih. V večjih koncentracijah ga najdemo tudi v rudnikih, jamah in podzemskih vodah. Vdihavanje radona in potomcev pa lahko povzroča tudi pljučnega raka. Zato je smiselno pri gradnjah hermetično izolirati tla stavb in preveriti, kakšen je gradbeni material. Smiselno je tudi urediti stalno prezračevanje in občasno meriti koncentracijo radona.
V zadnjem času povezujejo nenadno povečano koncentracijo radona z napovedjo večjega potresa. Večina kamnin namreč zaradi vsebnosti urana vsebuje tudi majhno količino plina radon, ki se lahko sprosti pred potresom.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
