Agencija za okolje je objavila rezultate vzorčenja tal na območju, kjer se je ob požaru v Kemisu pred dvema letoma požarna voda prelila v potok Tojnica, kemijskih parametrov v vodi, sedimentu in bioti ter spremljanja naravne obnovitve Tojnice. Obenem je upravno sodišče dopolnilno odločbo agencije za okolje odpravilo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Zoper dopolnilno odločbo so se sicer na sodišče pritožile tri vpletene strani – občina Vrhnika, prva Kemisova soseda Bernarda Kropf in Kemis, njihovi argumenti pa so bili precej različni.
Bernarda Kropf meni, da bi morali Tojnico bolj temeljito očistiti, in to ne le v dolžini 170 metrov, ampak do izliva v Ljubljanico. Občina se ne strinja s kompenzacijo tistih delov okolja, ki so bili prizadeti, in meni, da odrejeni ukrep ne sanira okoljske škode niti ne vpliva na njeno preprečevanje v prihodnosti. Kemis pa meni, da so nekateri ukrepi v odločbi nesorazmerni glede onesnaženje, ki ga je povzročil požar. Upravno sodišče je ugotovilo pomanjkljivosti pri upoštevanju pravil postopka odločbe, zato so zapisali, da so vsi dokazni predlogi v tej fazi postopka nepotrebni.
Kemis bo nadaljeval monitoring
Analize okolja so sicer pokazale, da je bila Tojnica izredno močno onesnažena. Na agenciji za okolje so zapisali, da so bila tla najbolj onesnažena na območju, kjer je prišlo do izliva požarne vode, in da so presežne vrednosti snovi v tleh na drugih lokacijah posledica dejavnosti pred požarom. Vzorčenje tal, ki ga je izvedel Kmetijski inštitut Slovenije na območju prelitja požarne vode v Tojnico, je pokazalo, da količine bakra in cinka presegajo mejno in opozorilno vrednost, medtem ko količine kadmija, niklja, kobalta, atrazina in ogljikovodikov presegajo mejno vrednost, količina svinca pa opozorilno vrednost. Toda na agenciji za okolje pravijo, da »kritične vrednosti, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode, ni preseglo nobeno analizirano onesnaževalo«.
Monitoring, ki ga je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, je med drugim pokazal, da sta bila v bioti (ribe) onesnažena standarda kakovosti za živo srebro in bromirane difeniletre na vseh merilnih mestih. Toda tako je tudi na večini merilnih mest v Sloveniji, zato na agenciji za okolje pravijo, da tega ni mogoče pripisati posledicam požara. Na enem merilnem mestu (Ljubljanica v Črni vasi) je bila presežena opozorilna vrednost za krom, a tudi tega ne pripisujejo posledicam požara. Ko gre za naravno obnovitev Tojnice, so na agenciji za okolje zaskrbljeni, ker je monitoring Biotehniške fakultete v Ljubljani pokazal, da je ekološko stanje Tojnice slabo ne glede na to, ali gre za odsek nad ali pod mestom preliva požarne vode, »kar kaže na močno obremenjenost tega vodotoka«. Najslabše stanje sta izkazali združbi bentoških nevretenčarjev in rib. Iz Kemisa, kjer pravijo, da meritve pričajo o uspešni sanaciji, so nam sporočili, da bodo v letošnjem letu nadaljevali z monitoringom, čeprav je sodišče dopolnilno odločbo odpravilo. »Naš cilj je, da z rezultati neodvisnega vzorčenja in analiz dokažemo, da požar v Kemisu ni imel dolgoročnih posledic za okolje,« so zapisali.
