Ko prehajamo iz hladne v toplo polovico leta, se menja tudi prevladujoči vremenski režim nad severno poloblo. A seveda prehod ne poteka gladko, enakomerno in postopno, ampak meče vreme malo v toplejšo, malo v hladnejšo tirnico. Tako smo priča razgibanim vremenskim pojavom, ki delajo preglavice tudi nam, meteorologom, pri vremenskih napovedih. Sonce hitro pridobiva moč in začne precej vplivati na vremenske procese, česar za čas od pozne jeseni do zgodnje pomladi ne bi mogli reči. To je tako, kot če bi lepo počasi zlivali v posodo olje in vodo, vmes bi pa vsake toliko časa na hitro pomešali z žlico. Že tako nemiren proces bi naredili še malo bolj nepredvidljiv, turbulenten.
Prvi resnejši znaki bolj spremenljivega vremena se lahko pojavijo že marca, kadar pride do nas toplejša zračna masa. Vse skupaj se potencira aprila, ki »ima sedem vremen na dan«. A aprilu pogosto delamo krivico, saj je lahko maj skoraj še bolj spremenljiv, kar se vremena tiče, saj je sonce maja še močnejše kot aprila in lahko še bolj vpliva na vremenske pojave. Namesto ploh ali praviloma bolj sramežljivih aprilskih neviht lahko maja nastanejo že prava neurja, kadar so za to ugodne razmere. Prodori hladnega zraka so v stoletnih ljudskih izkušnjah izoblikovali vremenski pregovor o »ledenih možeh«, in da ustrežemo še ženski kvoti, tudi »polulano ali uscano Zofko«.
Letos so nam ti »vremenski svetniki« pripravili prav veličastno predstavo, ki pa ne traja le štiri dni, kot je predvideno po koledarju, ampak že kar več kot deset dni skupaj, če malo pogledamo skozi prste. Kajti že od 3. maja so povprečne dnevne temperature v večini krajev po Sloveniji pod dolgoletnim povprečjem. Le 10. in 11. maja se je vmes segrelo in takrat je povprečna dnevna temperatura dosegla »samo« povprečje. Pa kaj bi izgubljal besede, saj ste sami videli sneženje, če ne ravno po nižinah, pa po medijih ali pa družabnih omrežjih, kjer so ljudje skoraj tekmovali, kdo bo objavil zanimivejše posnetke spomladanske zime.
Majski sneg v naših krajih sicer ni nekaj, na kar bi lahko pozabili v času ene generacije, je realnost, ki se zgodi vsakih deset ali več let. 30. maja (!) leta 2006 se je ob prehodu hladne fronte čez dan hitro in močno ohladilo. Snežilo je na Blokah, v Ljubljani pa je bila najvišja dnevna temperatura 10 stopinj, ampak zjutraj, pred ohladitvijo. Popoldne je bilo le okoli 5 stopinj Celzija. A to je bil le en tak dan, že naslednjega je bilo 17 stopinj. Letos pa kar traja. Poletje, ki smo ga včasih pokušali že maja, se zdi trenutno daleč daleč.
