K pisanju tega prispevka me je spodbudil zapis dr. Tineta Hribarja, objavljen v rubriki Nepreslišano v Dnevniku 10. maja, kjer je odločno in brezkompromisno ocenil razmere v EU, Evropi in širše. Povem naj, da se z njegovo oceno razmer in napovedjo dogodkov povsem strinjam in sem enakega prepričanja že vrsto let. K temu nimam kaj dodati. Želim le utemeljiti svoje poglede.

ZDA se do Evrope vso povojno obdobje obnašajo kot njen protektor. S politiko aktualnega predsednika Amerika najprej pa to obnašanje ni več prikrito, temveč nazorno kaže, da se ZDA vedejo, kot da so od Boga poslane in zadnja instanca na svetu, ki presoja, kaj je prav in kaj narobe. Naj spomnim na vsiljevanje trgovinskega sporazuma o trgovini gensko spremenjene hrane in semen, odstop od sporazuma o podnebnih spremembah, vsiljevanje nakupa dražje energije, ignoriranje in zavračanje mednarodnih pravnih norm, po katerih bi morali tudi ameriški državljani odgovarjati za zločine, ki so jih in jih še bodo storili na ozemlju druge države, zahteve po nakupu njihovega orožja, postavljanje njihovih multinacionalk nad pravično ureditev mednarodnega prava, ugrabljanje tujih ladij v mednarodnih vodah, vsiljevanje sankcij v škodo držav EU, zaničevanje pravnih norm tujih držav in zahtevo po izročitvi ljudi, katerih edini greh je, da so razkrili njihova zločinka početja itd.

Globalno vojaško, politično in gospodarsko doktrino Evrope oblikujejo ZDA po načelu »deli in vladaj«. Nikoli niso bile zainteresirane, da bi Evropa postala združena in močna. Strinjam se s Hribarjem, da je bila ideja brexita rojena onstran Atlantika. Bralci se bodo spomnili trditve, ki so prihajale iz mednarodnih krogov, da so tajne službe ZDA generator organiziranega pohoda emigrantov in beguncev z območja Bližnjega vzhoda v Evropo. To je povzročilo kaos in razprtije v EU ter s tem močno oslabilo položaj EU v svetu. Povzročili so uničenje in bedo, niso pa pripravljeni prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, nasprotno, to breme so naprtili Evropi. Koliko beguncev so prevzeli, koliko beguncev so prevzele njihove zaveznice, bogate zalivske muslimanske države s Savdsko Arabijo na čelu? Nenehno vzdrževanje stanja hladne vojne Evropi močno škoduje, saj zavira njen naravni razvoj in ustvarja umetno povzročene napetosti. Zavedajo se namreč, da bi bila združena in močna Evropa na dolgi rok gospodarsko, politično in vojaško samozadostna.

Vse dotlej, dokler bo Evropa služabnica take politike, nima prave razvojne prihodnosti. Strinjam se, da je prihodnost Evrope združitev vseh narodov Evrope skupaj z Rusijo. Politika izolacije Rusije to sili v sprejemanje določenih ukrepov, ki še bolj zaostrujejo medsebojne odnose in možnost sožitja.

Da bi Evropa lahko krenila na pot samostojnega dolgoročnega razvoja, bi morala postopoma izločati politike, ki ohranjajo ali celo poglabljajo odvisnost EU od ZDA, in podpreti tiste, ki zagovarjajo močno združeno Evropo brez izločanja. Glede na to, da je Nato ključni faktor oblikovanja politike EU, je treba nemudoma redefinirati njegovo vlogo in postaviti temelje evropske varnosti v skladu z interesi evropskih narodov. Začetek procesa vidim v preoblikovanju vloge evropskega parlamenta, ki je zdaj bolj podoben debatnemu klubu kot pravemu parlamentu in je le podaljšana roka državnikov velikih in močnih članic EU. Razumljivo, da temeljev za tako politiko kljub spremenjeni vlogi parlamenta niso sposobni oblikovati evroposlanci sedanje politične strukture. Žarek upanja so mlajše generacije Evropejcev, ki že trkajo na vrata bruseljske palače in zahtevajo spremembe. Podprimo jih na volitvah.

Jožef Martini, Ljubljana