»Spoštovana gospa Krevs, vem, da nobena beseda ne more ublažiti vaše bolečine. Svoje dejanje globoko obžalujem,« je na novomeškem sodišču tik pred izrekom sodbe dejal 46-letni Zlatko Zagorc, obtožen povzročitve prometne nesreče 30. aprila 2013, v kateri je umrl 18-letni Lenart Krevs. Zagorc, ki je tokrat prvič javno obžaloval dogodek, je ob branju skoraj celo stran dolgega opravičila planil v jok. Nato se je obrnil k Lenartovi materi Karmen Krevs, ki je redno spremljala obravnave, in dejal: »Ne morem pričakovati, da mi boste kdaj oprostili, saj še sam sebi ne morem. Pa vendar upam, da bom s svojim pozitivnim načinom življenja kdaj doživel vašo oprostitev, da bom sploh lahko živel. Oprostite mi, družina Krevs. Oprosti mi, Lenart,« je v krčevitem joku komajda še izdavil Zagorc, nato pa se sesedel na stol, saj ga noge niso več držale.
Prehitro in pijan v Lenarta
Tistega večera pred šestimi leti, malo pred 21. uro, je Zagorc s svojim BMW X6 vozil iz smeri Karteljevega proti Bučni vasi v Novem mestu. Na Ljubljanski cesti je v nepreglednem levem ovinku zapeljal na levo stran vozišča, po kateri je s skuterjem pravilno pripeljal mladi Lenart, ki se je vračal domov. Zagorc ga je zadel s sprednjim delom avtomobila in ga še nekaj deset metrov vlekel po cesti. Lenart je nosil čelado, a je kljub temu utrpel številne zlome lobanjskih kosti in pretrganje glavne srčne žile, tako da je izkrvavel v prsno votlino. Umrl je na kraju dogodka, le dvesto metrov pred domom. Izkazalo se je, da je Zagorc na odseku, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, vozil najmanj 91,5 kilometra na uro, v krvi pa so mu namerili 0,86 promila alkohola.
Zagorca je sodišče že leta 2015 spoznalo za krivega predrzne in brezobzirne vožnje in mu prisodilo šest let in sedem mesecev zapora. Maja 2016 je začel prestajati zaporno kazen na zaprtem oddelku na Dobu, vse do novembra 2017, ko je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, ker naklep, ki ga je očitalo tožilstvo, po mnenju vrhovnih sodnikov ni bil dokazan. Septembra lani se je sojenje začelo znova in po nekaterih zapletih, ko se Zagorc zaradi zdravstvenih težav ni pojavil niti na predobravnavnem naroku, je zadeva danes v olajšanje obeh strani vendarle doživela epilog.
Obtoženi je s tožilstvom podpisal dogovor o priznanju krivde, ki mu je pri izreku sodbe sledila tudi sodnica Mojca Hode. Naložila mu je štiri leta zaporne kazni v obliki »vikend« zapora, v kazen pa mu je vštela že prestano leto in pol zapora. Tako bo dve leti in pol lahko še naprej med tednom delal in prebival doma, konce tedna pa bo preživljal na odprtem oddelku dobskih zaporov. V skladu s sporazumom bo moral poravnati tudi premoženjskopravni zahtevek oškodovank, to je Lenartove mame Karmen in sestre Nastje, v višini 15.000 evrov ter plačati stroške postopka in pooblaščenca oškodovank. Sodišče mu je izreklo tudi dveletno prepoved vožnje avtomobila.
»Nisem baraba, prosim, verjemite mi!«
»Moj greh je res velik, moje dejanje nespametno. Imeti na vesti mlado življenje je najhujše, kar te lahko doleti. Upam, da me boste tokrat razumeli. Če bi le lahko čas zavrtel nazaj. A danes je konec mučenja za obe družini,« je med drugim dejal Zagorc in se obregnil tudi ob medije, češ da so ga prikazovali kot nadutega, arogantnega človeka. Hkrati pa priznal: »Maska, za katero sem živel, je zgolj zato, da preživim. Bili so trenutki, ko sem izgubil voljo do življenja. Moja duša je črna in polna ran, ki se ne bodo nikoli zacelile. Svoje nespametno dejanje iskreno obžalujem.« Nakar se je ponovno obrnil k Lenartovi materi: »Res mi je hudo, gospa. Nisem baraba. Prosim, verjemite mi.«
Kot je po izreku sodbe dejala Krevsova, bi rada, da bi Zagorc »spet postal človeški, tudi do sebe. Da bi snel tisto masko vzvišenosti in arogance. A prav gotovo bom nanj odslej gledala drugače, kajti verjamem, da je bilo njegovo opravičilo iskreno. Ves čas sem mu želela oprostiti, predvsem zaradi sebe, da bom lažje živela. A nisem mogla. Zdaj verjamem, da bo lažje iti naprej, tako za nas kot zanj. Kajti doslej nisem mogla živeti s tem, kar je naredil, ker se je ves čas tako arogantno obnašal. Vsekakor sem vesela, da je konec. In sprejemam njegovo opravičilo.«
