Sedemletna zaporna kazen za Gašperja Pavliča, ki je marca 2016 poskušal ubiti taksista, je povsem primerno in pravično povračilo, so višji sodniki zavrnili pritožbo zagovornika Bernarda Zupanca na prvostopenjsko sodbo. So se pa strinjali z odvetnikom Benjaminom Peterneljem, ki je zastopal soobtoženega Jaka Flisa: odločitev okrožnih sodnikov – obsojen je bil na desetmesečno pogojno zaporno kazen – so razveljavili in ga pravnomočno oprostili.
Pavlič in Flis sta 19. marca zjutraj po celonočnem popivanju v Ljubljani poklicala taksi, iskat ju je prišel taksist Milutin B. Flis je sedel spredaj, Pavlič pa zadaj. Taksist se je pogovarjal s Flisom, med drugim je beseda nanesla na voznikovo srbsko narodnost. To bi lahko bil povod, da ga je Pavlič kasneje, ko so se v Domžalah ustavili, od zadaj nenadoma napadel z nožem. Večkrat ga je porezal po glavi, vratu in hrbtu. Flis je najprej pobegnil, potem pa se je vrnil in odrinil taksista, ki je medtem že obvladal Pavliča in je sedel na njem. Nato sta družno pobegnila.
»Beli ponos«
Pavličev zagovornik je v pritožbi nanizal številne ugovore, zaradi katerih naj obsodilna sodba ne bi bila pravilna. A so višji sodniki ocenili, da so njihovi prvostopenjski kolegi na sojenju izvedli vse potrebne dokaze, vsakega posebej in v medsebojni povezavi pravilno ocenili ter za svoje zaključke navedli prepričljive razloge. Strinjali so se na primer, da je Pavličevemu napadu verjetno botrovalo njegovo neonacistično prepričanje: na roki ima tetovažo v obliki svastike, pod njo pa napis »white pride« (»beli ponos«), zasegli pa so mu tudi rdečo majico s kljukastim križem na beli podlagi. Prav tako so zavrnili pripombe na psihiatrično izvedensko mnenje, s katerim je bilo ugotovljeno, da je bil Pavlič v času kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven (obramba je trdila, da je bil zaradi popitega alkohola neprišteven).
Po drugi strani pa so dali prav obrambi Flisa, ki je bil na okrožnem sodišču obsojen zaradi pomoči storilcu po kaznivem dejanju. Kot so zapisali, na stopnji prepričanja, ki je potrebna za izrek obsodilne sodbe, ni mogoče ugotoviti, ali se je Flis zavedal, da pomaga storilcu po kaznivem dejanju. Ker je Flis po prvem Pavličevem zamahu proti taksistu stekel stran, mu kasnejše dogajanje ni bilo znano. Ko se je kakih pet minut kasneje vrnil in je bil njegov kolega pod taksistom, bi lahko tudi sklepal, da je bil on tisti, ki je bil napaden. Sploh ker sta bila krvava oba in Flis ni mogel vedeti, kdo je poškodovan, so menili sodniki. Sodišče prve stopnje je sicer njegovo krivdo utemeljilo z navedbo, da je bil v času, ko je Pavlič prvič zabodel oškodovanca, še v avtu. A je po mnenju pritožbenega senata spregledalo, da ta vbod ni bil močan, oškodovanec ga je opisal kot nekakšen pik, za katerega sploh ni vedel, kako je bil povzročen.
