Poslancu madžarske narodne skupnosti Ferencu Horvathu se je uspelo rešiti. Člani mandatno-volilne komisije (MVK) namreč niso ugotovili, da so zaradi hkratnega opravljanja nezdružljivih funkcij poslanca in direktorja gospodarske družbe nastopili razlogi za prenehanje njegovega poslanskega mandata, kot so predlagali v Levici. Ustavilo se je že pri glasovanju o razširitvi dnevnega reda s točko o nezdružljivosti Horvathovih funkcij; večina članov MVK je razširitev zavrnila. To jim je olajšala parlamentarna zakonodajno-pravne služba, ki meni, da za začetek postopka prenehanja mandata poslancu Horvathu ne obstajajo niti temeljni pravni elementi in da bi to pomenilo kršitev ustave.

Razširitev dnevnega reda – glasovanja o tem predsednik MVK Ivan Hršak (DeSUS) sprva sploh ni hotel dovoliti – so poleg poslancev Levice podprli le še poslanci SMC, SAB in NSi. »MVK je dokazala, da bodo nekateri poslanci zaščitili poslance ne glede na to, kaj ti počnejo, in tudi pri stvareh, ki so jasno v nasprotju z zakonom in nedopustne,« je razplet komentiral vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Po njegovem prepričanju je MVK javnosti poslala neprimerno sporočilo, da so poslanci nedotakljivi. »Bili smo priče bizarnemu dogodku,« je ocenil vodja poslancev SMC Igor Zorčič. Čudi ga, da je o neskladnosti zakonov govorila zakonodajno-pravna služba, saj gredo vsi zakoni prav skozi njeno sito.

Horvath bi moral odstopiti sam

Nekateri poslanci, ki danes razprave o zadevi Horvath niso podprli, nelagodja niso skrivali. »Sem zmeden,« je dejal vodja poslancev SD Matjaž Han. Svojo vzdržanost pri glasovanju je pojasnjeval s tem, da ni pravnik in da torej ne ve, kaj storiti. Po Hanovem prepričanju je poslance v neljubo situacijo pripeljal njihov kolega Horvath, ki v nasprotju z vsemi drugimi poslanci ni odstopil z direktorske funkcije. Vodja poslanske skupine SD pa je prst uperil tudi v nejasno zakonodajo in v komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki da ni pravočasno opravila svoje naloge in poslanca na začetku mandata pozvala, da ne more opravljati več funkcij hkrati.

»Menimo, da je poslanec Horvath kršil zakon, vendar pa ne moremo proti mnenju zakonodajno-pravne službe. Ko greš v smeri, da poslancu preneha mandat, ne sme biti nobenega niti materialnega niti procesnega dvoma,« je odločitev LMŠ, da bodo proti razširitvi dnevnega reda, utemeljeval vodja njihove poslanske skupine Brane Golubović. Ocenil je še, da bi moral zaradi kršenja zakona o poslancih Horvat sam odstopiti z mesta poslanca.

Sprenevedavo mnenje zakonodajne službe

Pravni strokovnjak Saša Zagorc, ki je doktoriral s temo Nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi, pa je do mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe zelo kritičen. »Mnenje je zgrešeno in sprenevedavo,« pravi. Po njegovem prepričanju je napačno izhodišče, da je nezdružljivost funkcije poslanca z opravljanjem pridobitne funkcije urejena v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ne pa v zakonu o poslancih. Prav tako ne zdrži argument zakonodajno-pravne službe, da s tem, ko je poslanec prenehal z opravljanjem pridobitne dejavnosti, razlog za njegovo razrešitev z mesta poslanca ne obstaja več. Tudi dejstvo, da KPK ni formalno v sklepu ugotovila obstoja nedovoljenega trajanja opravljanja nezdružljivosti funkcije, je po Zagorčevem mnenju irelevantno. Pristojnost ugotavljanja izpolnjevanja pogoja za razrešitev poslanca je v rokah parlamenta. Za državni zbor še naprej obstaja obveza, ki jo ima do volilcev, to je, da v njem delujejo le posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje članstva.

»Politično gledano pa gre verjetno za poskus poslancev, da se postavijo nad volilce in ignorirajo njihovo volilno pravico, zato ker se ne želijo zameriti svojemu kolegu,« je še oster Zagorc.