Ko je slovenski kolesar Primož Roglič v ravninskem srednjem delu pete etape Gira v hudem dežju zapeljal na začelje ob prvi spremljevalni avto glavnega komisarja UCI, se je takoj strinjal z odločitvijo, da zaključek naredijo bolj prijazen in varen. Mnenje rožnate majice šteje. Je neformalni poveljnik rožnate karavane. Boj za rožnato majico so nevtralizirali in tako dan naredili bolj sproščen, a nič kaj lahek.

Poleg odhoda Kristijana Korena z Gira (Bahrain Merida) – odnesla ga je afera Krvavitev – je bil znotraj rožnate karavane v ospredju odstop Metulja iz Maastrichta. Poškodovan v dežju ni mogel več vzleteti. Tom Dumoulin (Sunweb) je razbil koleno pri padcu pred ciljem torkove etape. Zmagovalec Gira 2017, lani pa je bil drugi na Giru za Froomom in na francoskem Touru za Thomasom, je kljub modrici še začel etapo, a po nekaj kilometrih odnehal. »Ko sem močneje pritisnil na pedala, je bilo nemogoče,« je dejal sedeč v spremljevalnem avtomobilu. »Prišel sem na tritedensko avanturo in jo želel dokončati. Nisem želel domov in čez dva dni voziti sam,« je bil razočaran. Tudi Dumoulinov primer je vplival na odločitve.

Organizatorji so za eno najkrajših in najlažjih etap ob deževnem vremenu sprejeli zelo razumno odločitev in že devet kilometrov pred ciljem ustavili uro. S tem so nevtralizirali boj za rožnato majico, se odpovedali drami in spektaklu nesreč, preprečili prerivanje znotraj karavane in morebitne padce generalov in njihovih pomočnikov, dopustili pa boj za etapno zmago. »Razumna odločitev. Že tako nikomur ni bilo udobno, zmrzovali so in bili veliko ob spremljevalnih avtomobilih. Primož je dobro prestal dan,« je dejal eden od športnih direktorjev Rogličeve ekipe Jon Boven.

V boju za dnevnega zmagovalca so ostali le tisti, ki so pripravljeni tudi največ tvegati kljub ekstremnim pogojem, izšlo se jim je celo brez padcev. Pascal Ackermann je z zmago upravičil sloves ciklamne majice. Pravočasno je skočil iz zavetrja glavnega tekmeca Fernanda Gavirie. »Na srečo mi je Gaviria kot zadnji 'led-aut' pripravil idealno izhodišče. Imel sem dovolj moči za zmago. Bil je strašen dan v dežju, med vožnjo ne vidiš ničesar. Ciklamno majico bi rad pripeljal do Verone,« se je Nemec veselil druge zmage. Primož Roglič je v rožnati majici sproščen. Celo med etapo se sam vrne v ozadje kolone do spremljevalnega avtomobila in preobleče dežni jopič. S tem ne obremenjuje ekipe. Očitno ne računa, da bi karavana to izkoristila za kakšno nešportno potezo. Ob prvem prečkanju ciljne črte pred zaključnim krogom v Terracinu, kjer se je ustavil čas, je celo drugi zapeljal čez ciljno črto. To je bil tudi dokaz spoštovanja do rožnate majice. Rogli zelo pristaja.

Gospodar rožnate karavane je sploh posebnež te sezone. Majic vodilnega in protokola uradnih razglasitev je vajen. Statistika v tem pogledu je impresivna. Ne samo to, da je že pet uvodnih dni v rožnati majici – na tak način je nazadnje Giro leta 1985 začel kasnejši zmagovalec Tony Rominger. Od 25 tekmovalnih dni, kolikor jih je preživel na cesti v tem letu, je kar 18 dni prevozil v majici vodilnega. Vodil je od starta do cilja UAE Tour. Najslabša uvrstitev v skupnem seštevku posamezne dirke je 7. mesto in še to zgolj po uvodnem ekipnem kronometru na Tirreno–Adriatico, malem spomladanskem Giru, kjer je bila ekipa Mitchelton-Scott sedem sekund hitrejša od Jumbo-Visme. Takrat sam ni mogel vplivati na dosežek. Majico je oblekel zadnji dan dirke. Tudi na dirki Po Romandiji je zgolj za prvi dan majico prepustil Janu Tratniku. Skupaj je v 3570 tekmovalnih kilometrih v majici vodilnega prevozil že 2141 kilometrov. In misija rožnata še zdaleč ni končana. Šesti dan trasa obeta nekaj več nepredvidljivosti, a Roglič bo najverjetneje ostal v rožnati majici.