Predlog zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih predvideva, da bodo morale banke kredite v frankih, ki so bili sklenjeni med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, konvertirati v kredite v evrih, in sicer z veljavnostjo na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v švicarskih frankih oz. z valutno klavzulo v švicarskih frankih.
Banka bi lahko v spremenjeni pogodbi ob upoštevanju prvotno dogovorjenega pribitka določila višje obrestne mere, takšne, kakršne so ob času sklenitve pogodbe veljale za kredite, dane v evrih. »Takšna rešitev omogoča bankam, da na podlagi spremenjenih posojilnih pogodb pridobivajo normalni dobiček, ki je običajen za posojila v evrih in brez valutne klavzule v tuji valuti,« so navedli v predlogu zakona, katerega pobudnik je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Bi bile pa banke po predlogu posojilojemalcem dolžne povrniti razliko med vsoto, ki so jo posojilojemalci dolgovali zaradi uporabe švicarskih frankov in valutne klavzule, in vsoto, ki bi jo bili dolžni, če bi bila posojila sklenjena v evrih in brez uporabe valutne klavzule.
Kovšca: Banke teh posojil sploh ne bi smele ponujati
Predlagatelji so prepričani, da bi zakon odpravil učinke »protikonvencijske, protiustavne in protipravne« uporabe tuje valute in valutne klavzule. Pogodbe bi sicer ostale v veljavi.
Kovšca je dejal, da banke teh posojil sploh ne bi smele ponujati, preprečiti bi jih morala Banka Slovenije, ki pa tega ni storila. Zato Slovenija po njegovih besedah tvega obsodbo na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Državni svetnik Ladislav Rožič je dejal, da so ti kreditojemalci (med njimi je bil po lastnih besedah tudi sam, mu je pa banka korektno pojasnila tveganje) v neenakovrednem položaju, mnogi med njimi nimajo denarja, da bi začeli dolgotrajne sodne postopke. Izrazil je bojazen, da bo moral potencialne obveznosti - po morebitni odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice - poravnati proračun, če tega ne bodo storile banke.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja še ni imel stališča vlade do predloga zakona. Spomnil je, da vlada v dosedanjih razpravah zaradi poseganja v sklenjena pogodbena razmerja ni bila naklonjena zakonski rešitvi. Napovedal je, da bodo predlog skrbno proučili, se posvetovali z ostalimi resorji v vladi in "skušali ravnati modro".
Banke so posojila v frankih odobravale večinoma v obdobju med letoma 2004 in 2008. Ko je tečaj franka porasel, posebej po odločitvi švicarske centralne banke, da ne bo več vzdrževala zgornje meje tečaja, januarja 2015, je to posojilojemalcem močno zvišalo obveznosti in mnogi so bili po letih odplačevanja posojila banki preračunano v evre dolžni več, kot so najeli posojila.
Posojilojemalci so proti bankam z argumentom neizpolnjene pojasnilne dolžnosti o tveganjih in zavajanja sprožili številne sodne postopke za ugotovitev ničnosti pogodb. Kljub sodni praksi Sodišča EU na tem področju praksa slovenskih sodišč ostaja različna.
V Združenju Frank si še naprej prizadevajo za sprejem sistemskega zakona. Skupina poslancev je decembra 2017 v postopek DZ vložila zakonski predlog o konverziji posojil v frankih v evrske, ki so ga ob pomoči Inštituta za ustavno pravo pripravili v Združenju Frank, a je predlog obstal v proceduri in so ga prehitele predčasne volitve.
