Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – Green Building Council (GBC) Slovenija želi s svojimi prizadevanji in delom prispevati k razvoju na področjih trajnostne gradnje, trajnostnega razvoja in upravljanja nepremičnin, kar vključuje tako načrtovanje stavb kot tudi njihovo gradnjo in uporabo. Njegovo poslanstvo je namreč spodbujati in omogočati izmenjavo znanj med strokovnjaki, skrbeti za izobraževanje deležnikov in seznanjati širšo javnost o dosežkih in prihodnosti tega področja gradbeništva. Pri tem tesno sodeluje s pridruženimi inštituti - ZAG Ljubljana, Institut Jožef Stefan in Gradbeni inštitut ZRMK, pa tudi z Eko skladom, slovenskim okoljskim javnim skladom, saj želi trajnostna merila vključiti tako v zelena naročila kot tudi druge zahteve za pridobitev subvencij ali kreditov za okoljske naložbe.
GBC Slovenija spodbuja trajnost tudi prek lokalnih energetskih agencij in Konzorcija lokalnih energetskih agencij Slovenije. S svojimi člani pa se osredotoča zlasti na nove okvire trajnostnega razvoja LEVELs in okoljsko uspešnost stavb, kar vključuje izboljšanje uporabe virov in merjenje vplivov stavb na okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Pri tem gre za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in uveljavljanje materialov z nižjimi emisijami, ki pomembno vplivajo na življenjsko dobo objektov. Ti vključujejo tudi kriterij vgrajene energije, ki je pri gradbenem materialu potrebna za njihov nastanek in uporabo, pa tudi učinkovito rabo surovin, ustrezno razgradnjo materialov ter upoštevanje potresne in požarne varnosti, saj gradnja brez upoštevanja teh meril ni trajnostna gradnja. Pomembno je tudi okoljsko označevanje izdelkov, podprto s standardi ISO, ki investitorjem omogoča prepoznavanje lastnosti materialov in izdelkov pred samo gradnjo.
Vodilo je boljša energetska bilanca
Pomembno vprašanje je, kako je mogoče doseči energetsko učinkovitost ovoja stavbe s pomočjo izolacijskih rešitev ter požarno varnih in zvočno izoliranih konstrukcij. V podjetju Knauf Insulation opozarjajo na specifiko trajnostnih izolacijskih rešitev v večstanovanjskih objektih, katerih delež med stavbami pri nas znaša 18,5 odstotka. V zadnjih petih letih je bilo pri nas skupno prenovljenih približno 2,5 milijonov kvadratnih metrov fasadnih površin, torej 500.000 kvadratnih metrov na leto, pri čemer delež prenov stavbnega fonda znaša na letni ravni le 3,6 odstotka. Zatečeno stanje žal pogosto kaže na neusklajenost videza med posameznimi enotami na večstanovanjskih objektih in samih sosesk, vprašljiva sta tudi protipotresna sanacija in izboljšanje požarne varnosti, pomanjkljivosti pa je najti tudi pri zvočni izolaciji objektov, vgradnji dvigal, osvetljevanju in ureditvi skupnih prostorov. Vodilo za prihodnost je tako izboljšati energetsko bilanco večstanovanjskih stavb, izvesti protipotresno sanacijo ter dvigniti kakovost bivanja in gradnje. Knauf Insulation na trgu ponuja tako izolacijske rešitve za toplotno, zvočno in požarno zaščito zunanjega ovoja objektov, ki vključuje fasade, poševne in ravne strehe ter talne konstrukcije proti hladnim prostorom, pa tudi izolacijske rešitve v notranjosti objektov, ki vključujejo talne konstrukcije in stene med stanovanji.
Ob tem družba JUB predstavlja kot novost dekorativno tehniko za fasadne površine JUBIZOL Decor, ki jo je mogoče kot imitacijo naravnih materialov uporabiti pri obdelavah zaključnih slojev. Investitorji jih pri tem podpirajo, saj so njihove želje pogosto usmerjene v unikatni videz zunanjosti stavb, pri čemer morajo zaključni sloji zagotavljati tudi kakovostno funkcionalno zaščito površine, materiali pa kljubovati vplivom iz okolja. Ponujajo dekorativne tehnike, ki jih je mogoče izvajati na zunanjih površinah, najprimernejše so fasadne površine, podzidki in vertikalne betonske površine, seveda pa je predhodno treba izvesti toplotno izolacijo in odpraviti toplotne mostove. Dekorativne tehnike, ki imitirajo naravne materiale, prinašajo investitorjem vrsto prednosti: hitrejša in cenejša izvedba, manjša obremenjenost nosilnosti podlage, zatesnjena in zaščitena površina pa je brez stikov, odprtin, špranj ali spojev, ki se jim pri vgradnji naravnih materialov ni mogoče izogniti. Dekorativne tehnike JUBIZOL Decor ohranjajo ali celo izboljšujejo ključne funkcionalne lastnosti samega fasadnega sistema oziroma zaključnega sloja in v nasprotju z naravnimi materiali ne omogočajo zastajanja vode, zračnih žepov, toplotnih mostov in podobnih pogojev za razvoj mikroorganizmov. Lažje, cenejše in manj zahtevno je tudi vzdrževanje, površine pa so bolj obstojne in trajne.
Poseben problem balkoni in ravne strehe
Pri toplotni izolaciji fasad poseben problem predstavljajo balkoni. Ali izvesti izolacijo na spodnji ali na zgornji strani balkona, ali je potrebno zapiranje parapetov in kakšen način izvedbe je najbolj primeren? Probleme povzročajo tudi odvodnjavanja in zamakanja, tako pri odprtih balkonih kot pri pozidanih parapetih zaradi napačnih izvedb, in izračuni temperaturnega koeficienta dolžinskega raztezka ter raztezka fugirnih mas. Upravljavci večstanovanjskih stavb morajo biti posebno pozorni na pripravo kakovostne projektne dokumentacije, ponujene sistemske tehnične rešitve, izbor kakovostnih materialov za vgradnjo, pri izbiri izvajalcev pa tudi na njihove kompetence, izkušnje in doslednost, zlasti pri izvedbi detajlov, in ustrezno nego materialov po vgradnji.
Obravnavana tema ne sme zanemariti niti sidranja toplotnoizolacijskih sistemov, opozarjajo v podjetju F. Leskovec. Načini sidranja, razlike med pritrdili in načini izvedbe sidranja fasadne opeke so prav tako pomembni. Pri toplotnoizolacijskih sistemih je mehansko sidranje izolacije potrebno zaradi vetrne obremenitve in teže fasadnega sistema, število sider na kvadratni meter pa določajo lokacija in višina objekta, vetrna cona in debelina izolacije. Shemi sidranja sta prilagojeni bodisi pritrjevanju EPS ali pa pritrjevanju mineralne volne. Pri površinskem sidranju (udarnem in vijačnem) lahko nastanejo toplotni mostovi, tako da se na fasadah pojavljajo neželene pike. Možno pa je tudi poglobljeno pritrjevanje s pritrdili in fasadnimi sidri za pritrjevanje obstoječe fasadne opeke.
Ravne strehe so pogosto izpostavljene velikim temperaturnim ali drugim vremenskim obremenitvam, odvodnjavanje na njih je oteženo. Zaradi toplotnih izgub je treba streho izolirati in pri tem upoštevati klimatske pogoje ter vse gradbeno-fizikalne vidike. Konstrukcije ravnih streh morajo zagotavljati vodotesnost, toplotno stabilnost, požarno odpornost, zvočno izolativnost, mehansko odpornost in odpornost proti zunanjim vplivom. Odlično rešitev tako predstavlja topla zatesnjena ravna streha s kameno volno, ki zagotavlja visoko toplotno, požarno in zvočno zaščito, zagotavlja učinkovito upravljanje padavinske vode in pohodnost za potrebe vzdrževanja, ponuja pa tudi možnost zazelenitve.
