V pogovoru pozneje sta pretresla in preverila dejstva, ki pripovedujejo, da je pri ogrevanju mogoče ravnati dovolj modro, da stroški niso previsoki; da varčevanje z energijo ne pomeni stiskaštva in odrekanja, temveč njeno učinkovito (u)porabo; in da se v svojih prostorih v vseh vremenskih razmerah in letnih časih lahko imamo tako prijetno, kot nam najbolj ugaja. Le pravi čas moramo sprejeti prave odločitve in pozneje ravnati po priporočilih, ki nam jih dajo strokovnjaki.
Vse se da
Prvi korak je seveda izbira ogrevalnega sistema. V sodobnih časih se najbolje obnesejo različne kombinacije, med katerimi je kot poseben element vse bolj popularen in tudi uporaben kakovosten kamin. Lahko je celo osnovni vir ogrevanja, a bolj se obnese kot dopolnilo ob izredno mrzlih zimskih dneh, ko želimo zvišati temperaturo v dnevnem prostoru le za stopinjo ali dve; še bolj pa ob prehodnih, temperaturno poskakujočih dneh, kakršne nam denimo pravkar v »Zofkinih časih« ponuja prav letošnji maj, ko želimo spet le nekoliko »temperirati« prostor in nas pogreje že pogled na plamen v kaminu.
Seveda je za kamin najprej potreben ustrezen dimnik (vsaj tri metre in pol), ki zagotavlja ustrezno vleko. Še bolj pomemben pa je dovod zunanjega zraka v kurišče. To je še posebno vredno opozorila, ker sodobna gradnja ali prenova starejših objektov prinašata vse večjo zrakotesnost. Odprta (zlasti stara) kurišča porabljajo kisik v prostoru, kar je seveda smrtno nevarno. Res je lažje postaviti kamin v novogradnji, ko lahko zunanjo vleko zraka za kurišče načrtujemo vnaprej. Toda zmotno je prepričanje, da se pozneje ne da nič več narediti. Ludvik Golob (Pečarstvo Golob) zatrjuje: »Vse se da!« Le pristop in izvedba del morata biti strokovno primerna.
Torej mesto kamina v izbranem prostoru najprej pogojuje dimnik. Od nosilnosti podlage je odvisno, ali je ta lahko težji zidani ali lažji montažni. Nato se poišče možne poti za dovod zunanjega svežega zraka v kurišče. Ta mora biti nižje ali vsaj v višini kurišča. Najlažja možnost je seveda, če lahko kamin stoji ob zunanji steni, kar ne zahteva veliko posegov v prostoru. Izkušeni pečarji pa znajo priporočiti različne razpeljave prezračevalnih poti in jih z ustreznim zakrivanjem narediti celo dekorativne. Morajo pa biti te cevi v vsakem primeru ustrezno izolirane, da ne pride do toplotnih mostov in posledično do kondenzacije. Nosilnost podlage, kjer bo stal kamin, je pomembna tudi za izbiro vrste toplozračne peči, katere osnova je kovinski vložek s kuriščem in steklenimi vrati. Obzidava tega pa ponuja nešteto možnosti in daje domišljiji odprto pot.
Pomemben je pravi izkoristek
Izbira primerne velikosti in od tega odvisne kurilne moči kurišča je odvisna od velikosti prostora, ki ga želimo ogrevati. Pri tem nas ne sme voditi zgolj videz kamina, temveč njegov optimalni izkoristek. Čim manjše je kurišče (vendar seveda še vedno primerno veliko), tem bolj optimalno je lahko izgorevanje drv v njem. Tudi drva morajo biti primerno suha (taka, ki ne vsebujejo več kot 15 odstotkov vlage). V takem primeru ostaja manj pepela, stene in steklo kurišča so manj sajasti in posledično je po celotni kurilni sezoni tudi v dimniku le – za prgišče saj! Je pa tudi za to potrebno pravilno kurjenje, kar pomeni, da mora biti v kurišču dovolj zraka, da drva gorijo s plamenom in ne le tlijo v dimu. Značilnost sodobnih kurišč, izdelanih iz sodobnih materialov, je med drugim tudi, da se z intenzivnim izgorevanjem drv z dovolj visoko temperaturo sama očistijo ostankov saj, ki se sicer ob prekomernem tlenju drv oprimejo sten kurišča in stekla na vratih. Veliko jih odnese seveda tudi v dimnik. In od tod slabe izkušnje dimnikarjev …
Prevelika kurišča nam ne dovoljujejo, da bi ob njihovi optimalni uporabi lahko posedali v njihovi bližini. Če vendarle želimo imeti večjo stekleno površino kurišča, kar pomeni tudi večje kurišče, in ga tudi čim bolj optimalno uporabljati, lahko vgradimo kamin z akumulacijo toplote, kar zagotavljajo šamotne obloge, ki sprejemajo višek toplote, ki jo pozneje vračajo v prostor. V takem primeru je priporočljivo tudi dvojno steklo na vratih kurišča, kar zmanjšuje vdor toplote v prostor skozi steklo. Še bolje pa je, če zmanjšamo pregretje prostora z vgradnjo kurišča z vodnim izmenjevalnikom, ki višek toplote odda v zalogovnik tople vode. V takem primeru lahko uporabljamo kurišče ves čas v polni meri, kajti pravilno kurjenje z drvmi je kurjenje na polno. Torej s polno zmogljivostjo kurilne naprave in odprtim dotokom zraka. Tako ni vidnega motečega dima iz dimnika, stekla kamina ostajajo čista in izkoristek kurjave je visok.
Če vas je torej letošnje mokro ohlajeno vstopanje v pomlad pripravilo k razmišljanju, da bi morda tudi vi meli kamin, je zdaj čas za iskanje rešitev. Vroče poletje vas lahko hitro toliko poleni, da bo morebitno jesensko akcijo prehitela nova kurilna sezona … (ktm)
