Petkova tvegana in hitra akcija dvajsetih francoskih specialcev v Burkina Fasu na zahodu Afrike, kjer so iz rok neznane skupine islamističnih teroristov ali zaslužka željnih kriminalcev reševali dva ugrabljena Francoza, Južnokorejko in Američanko, je v Franciji izzvala nemalo polemike zaradi več razlogov. Predvsem zato, ker sta v njej izgubila življenje elitna francoska vojaka, pri čemer je šlo za reševanje dveh Francozov, ki sta izzivala usodo s safarijem v narodnem parku na nevarnem območju severnega Benina ob meji z Burkina Fasom, kjer so divji lovci in tudi teroristi.
Voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen je ogorčena, ker je predsednik države Emmanuel Macron v Franciji na letališču pričakal tri osvobojene talce (Američanka je šla svojo pot), katerih reševanje se je končalo smrtjo dveh specialcev. Macronu očitajo politikantstvo, pri čemer sicer prvi, ki pretirano kaže, kako zelo mu gre za francoske državljane in kako sočustvuje z njihovim trpljenjem v ujetništvu.
Francoski strokovnjaki za vojaška, varnostna in strateška vprašanja pa celo menijo, da je vsak tak ceremonial sprejemanja osvobojenih talcev, pa tudi počastitve padlih vojakov, kakršne pred televizijskimi kamerami in ob več sto novinarjih že tradicionalno organizirajo predsedniki Francije sebi v prid, ne samo nepotreben in neprimeren, ampak tudi škodljiv. Ko se osvobojenim talcem in padlim vojakom namenja tolikšna pozornost, se pošilja teroristom sporočilo, kako pomembne so njihove akcije, kako močno so prizadeli Francijo in kako ranljiva je država, torej se jih spodbuja k novim ugrabitvam in napadom na francoske državljane in vojake, menijo nekateri strokovnjaki. Najdlje je šel pri tem nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, in sicer vse do Afganistana, kjer je počastil tam ubite francoske vojake tudi v upanju, da mu bo to povečalo podporo med Francozi. Macronu očitajo, da zdaj ni ravnal drugače, in to pred evropskimi volitvami prihodnji teden.
Francoze radi ugrabljajo
Četverico so ugrabili v začetku maja, ugrabitelji pa so se nato z njimi odpravili severno skozi Burkina Faso v Mali. Francoska vojska pravi, da so nameravali četverico izročiti malijski islamski militantni skupini Osvobodilna fronta Macine in potem bi jih bilo nemogoče rešiti. Med akcijo so bili ubiti tudi vsi štirje ugrabitelji.
Trije nekdanji talci so bili ob prihodu v Francijo v očitni zadregi, ker sta med njihovim reševanjem umrla vojaka. V skupni izjavi so se zahvalili za »rešitev iz pekla« ter obžalovali, da niso upoštevali svaril francoske države, da je območje, kjer so potovali, nevarno. Oštel jih je tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, saj je območje, kjer so jih ugrabili, na zemljevidu zunanjega ministrstva obarvano rdeče, kar pomeni največjo nevarnost. Ministrstvo ima Afriko pobarvano s štirimi barvami – zelena območja so najbolj varna, potem sledijo rumena, oranžna in najnevarnejša rdeča. Se pa ta zemljevid pogosto spreminja, zunanja ministrstva drugih držav, na primer Velike Britanije, ki je druga nekdanja velika kolonialna gospodarica Afrike, pa imajo povsem drugačen zemljevid nevarnih in varnih območij.
Omeniti velja, da veliko Francozov dela v Afriki na območjih, ki so pobarvana z rdečo. Vendar ti največkrat dobro poskrbijo za svojo varnost, saj se zavedajo, da so ugrabitve tujcev lahko vir zaslužka, ker so nekatere države pripravljene veliko plačati za osvoboditev svojih državljanov. Gotovo so to že nekajkrat storili francoski predsedniki, a uradno vedno zanikali. Leta 2013 je bilo v Alžiriji tako za štiri ugrabljene Francoze prek posrednikov plačano kar 20 milijonov evrov. Francoski talci naj bi bili danes vredni največ, ker se je Francija pogosto pripravljena pogajati. Kadar pa ve, kje ugrabljeni so, s svojimi specialci hitro posreduje.
