Bilančni dobiček banke je ob koncu lanskega leta znašal 88,21 milijona evrov. Uprava in nadzorni del predlagata, da se 66,74 milijona evrov (toliko dobička je banka ustvarila s poslovanjem v letu 2018) razdeli delničarju kot izplačilo dividende, preostanek bilančnega dobička v višini 21,47 milijona evrov pa ostane nerazporejen, kaže sklic skupščine, danes objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Skupščina banke se bo tudi seznanila z letnim poročilom Abanke za leto 2018, s prejemki članov uprave in članov nadzornega sveta v tem letu ter s poročilom nadzornega sveta. Odločala bo o razrešnici članom uprave.
Na skupščini bodo odločali tudi o predlogu, da Abanka kot darovalka in Narodna galerija kot obdarjenka skleneta darilno pogodbo, s katero darovalka podari obdarjenki umetniška dela iz svoje zbirke v skupni knjigovodski vrednosti 215.945,28 evra.
Država ima sicer še mesec dni in pol časa, da izpolni obljubo o prodaji Abanke, ki jo je dala Evropski komisiji v zameno za odobritev državne pomoči banki. Neuradno naj bi ponudbe za njo oddale in do konca aprila zvišale tri banke, in sicer Nova KBM, OTP in AIK banka.
Abanka je leta 2015 nastala z združitvijo Abanke Vipa in Banke Celje. Takrat se je zavihtela na drugo mesto med bankami v Sloveniji, a jo je nato po konsolidaciji pripojenih Poštne banke Slovenije in KBS, nekdanje Raiffeisen banke, prehitela Nova KBM.
Lani je Abanka, kot omenjeno, ustvarila 66,7 milijona evrov čistega dobička, kar je 56,6 odstotka več kot leta 2017. Bilančna vsota se je povečala za dva odstotka na 3,73 milijarde evrov. Abanka je imela ob koncu lanskega leta okoli 1000 zaposlenih.
V času lanske delne privatizacije NLB so oživeli pozivi, naj država ne proda vseh bank, ki jih je konec leta 2013 sanirala in podržavila. Na ministrstvu so glede tega povedali, da zaveze, dane Evropski komisiji, določajo, da država v primeru, da prodajne zaveze ne izpolni do roka, predlaga komisiji imenovanje prodajnega zaupnika, ki bo imel pristojnost prodati banko.
