Po dvakrat prestavljeni odločitvi je sodišče za gospodarske zadeve v Pazinu puljsko ladjedelnico Uljanik danes poslalo v stečaj. Politični namigi o skorajšnjem prihodu potencialnih investitorjev so potihnili, zato so na sodišču sprejeli dejstvo, da je račun družbe blokiran že več kot 230 dni. Za prisilni stečaj po zakonu zadostuje 120 dni.

Poleg tega so dolgovi puljske ladjedelnice dosegli 164 milijonov kun (22 milijonov evrov). Skoraj polovico zneska predstavljajo terjatve delavcev, ki že osem mesecev niso dobili plač, pred tem pa so prejeli po tri minimalne mezde. Kako so preživeli to obdobje, vedo samo oni.

Odpuščenih bo 1118 delavcev

Agonijo družbe javnost spremlja že skoraj leto dni, do stečaja pa je v družbi zdržalo 1118 zaposlenih, ki so do zadnjega verjeli, da se lahko podjetje izogne potopu. Potem ko bodo v prihodnjih treh dneh na oglasni deski sodišča objavili odločitev o stečaju, bodo tem delavcem vročili odpovedi. Puljska ladjedelnica je del Uljanik grupe skupaj z reškim 3. majem. V obeh ladjedelnicah je bilo pred napovedanim kolapsom sredi lanskega leta zaposlenih približno 4500 ljudi. Zatem je nekaj manj kot 2000 delavcev poiskalo nove službe, večinoma zunaj hrvaških meja.

Največja ladjedelniška skupina na Hrvaškem je bila oblikovana leta 2013, tik pred vstopom države v Evropsko unijo, potem ko je Uljanik za eno kuno kupil reško ladjedelnico 3. maj. Uljanik je takrat veljal za zdravo družbo, pred reško družbo pa je bilo prestrukturiranje. Sledila sta dva vala privatizacije skupine, v katerih so delavci nazadnje pridobili nekaj manj kot polovični delež, država pa je prek različnih skladov in agencij postala največja posamezna lastnica skupine s 25,5-odstotnim deležem.

Toda resničnega prestrukturiranja skupine ni bilo. Poslovanje je zagotavljala država s svojimi jamstvi, delovanja skupine pa nihče ni jemal pod drobnogled vse do izbruha krize sredi lanskega leta. Ko se je poslovanje ladjedelnic zamajalo, je bila država obremenjena s 580 milijoni evrov jamstev, ki so jih vlade v preteklih desetih letih odobrile za posojila Uljaniku. Zaradi odpovedanih naročil je bilo treba iz državne blagajne v manj kot letu dni nakazati že več kot tri četrtine teh jamstev.

Domnevno kriminalni posli

Del odgovornosti za padec ladjedelniškega velikana leži na upravi skupine, ki naj bi zavestno proizvajala izgube in denimo ladje pod tržno ceno prodajala svojemu hčerinskem podjetju Uljanik plovidba, ki je bilo registrirano v Liberiji. Poleg tega naj bi Uljanik posojila plačal tudi naročnikom ladij. Podrobnosti o razlogih za neuspešno in verjetno kriminalno poslovanje skupine bo morda razkrilo hrvaško pravosodje, če bo prišlo do postopkov. Marca letos je policija proti 12 osebam, večinoma nekdanjim članom uprave Uljanik grupe, vložila kazenske ovadbe zaradi domnevnih finančnih malverzacij, pri čemer naj bi šlo predvsem za nezakonito porabo denarja, ki ga je za prestrukturiranje dobil 3. maj. Reška ladjedelnica terja od skupine približno 70 milijonov evrov, ki bi, po besedah zaposlenih, zadostovali za poplačilo terjatev kooperantom in nadaljevanje poslovanja.

Reško sodišče za gospodarske zadeve je sicer že večkrat prestavilo odločitev o usodi 3. maja, v katerem delavci tudi po stečajnem postopku v Uljaniku upajo, da se bodo vendarle izognili enakemu scenariju. Naslednja sodna obravnava je napovedana 5. junija, a je pred tem, že 17. maja, napovedan narok za odločitev o morebitnem stečaju krovne Uljanik grupe. Pred stečajem ladjedelnice Uljanik so v preteklem mesecu dni sicer v stečaju končale še štiri manjše članice skupine. Na Hrvaškem so le redka podjetja prestala stečajni postopek tako, da so po njem nadaljevala uspešno poslovanje.

Hrvaška vlada še upa

Hrvaška vlada je v preteklih mesecih trdila, da potencialni vlagatelji od Italije in Nizozemske do Skandinavije, Ukrajine in Avstralije čakajo v vrsti, da bi strateško vstopili v Uljanik grupo. Hrvaški premier Andrej Plenković je tudi danes napovedal, da bodo predstavniki ene največjih ladjedelniških družb na svetu, China Shipbuilding Industry Corporation (CSIC), znova obiskali obe ladjedelnici. Meni, da stečaj še ne pomeni konca, ker ne gre za likvidacijo podjetja. Prepričan je, da se bo zgodba o Uljaniku nadaljevala. Močna delegacija CSIC je po pogovorih s hrvaško vlado pred dvema tednoma že obiskala Pulj in Reko. Neuradno naj bi načeloma kazali interes, posebno za 3. maj, a konkretnih ponudb in predlogov za zdaj ni bilo slišati.

Tudi predsednik uprave ladjedelnic Uljanika Sandi Božac meni, da stečaj ne bo odločilen pri odločitvi potencialnih investitorjev ter da so možni pogovori o »nadaljevanju ladjedelništva ali kakšne druge dejavnosti«. Prepričan je, da je možno nadaljevati gradnjo preostalih naročenih ladij tudi v primeru stečaja celotne skupine.

Predstavnik sindikata Uljanika Boris Cerovac ni tako optimističen. Znova je kritiziral hrvaško vlado, ki po njegovih besedah ni hotela pravočasno rešiti Uljanika. Ocenil je, da je za reševanje prepozno, ker so izgubili zaupanje naročnikov in večino kadra, ki je bil usposobljen za izdelavo prefinjenih plovil za posebne namene. Hrvaška opozicija poudarja, da gre za poraz hrvaške vlade, potem ko so od osamosvojitve države v ladjedelništvo vložili več kot štiri milijarde evrov. Župan Pulja Boris Miletić (IDS) pa je dejal, da ne preostane nič drugega kot 13. maj razglasiti za dan žalosti, potem ko je hrvaška vlada »uničila hrvaško ladjedelništvo« in »podpisala kapitulacijo hrvaškega gospodarstva«.