Tožba kolektivne organizacije Sazas, ki zbira in razdeljuje denar na področju avtorskih honorarjev, zoper Dnevnik je bila na okrožnem sodišču zavrnjena. Dnevniku tako – če se Sazas ne bo pritožil in na višji sodni stopnji morebiti uspel – ne bo treba plačati 50.000 evrov odškodnine, ki jo je Sazas terjal zaradi domnevno okrnjenega ugleda. Sodišče je ugotovilo, da je bilo poročanje Dnevnika o Sazasu ustrezno, utemeljeno na podatkih in da namen pisanja ni bil blatenje kolektivne organizacije.
Zapleti v Švici
Poročali smo že, da se je tožba nanašala na serijo člankov Dnevnikove novinarke Anje Hreščak, ki je poročala o Sazasovem nakazovanju denarja, pobranega iz naslova kabelske retransmisije, organizaciji AGICOA v Švici. Gre za posebno obliko pobiranja prispevkov, ki pa ni povezana s sicer najbolj znano Sazasovo dejavnostjo – upravljanjem honorarjev glasbenikov.
Novinarka je odkrila, da Sazas in AGICOA nista imela ustreznih pravnih podlag za denarne transferje. Sazas, nasprotno, trdi, da podlage obeh organizacij za omenjeno delovanje niso sporne.
Novinarka Dnevnika Anja Hreščak je ugotovila tudi, da se je nenavadno skromen del denarja prek švicarske organizacije, ki sicer denar razdeljuje naprej upravičencem po vsem svetu, vrnil k lastnikom pravic v Slovenijo. Med lastniki pravic so večinoma producenti avdiovizualnih del, pa tudi posamezni režiserji in drugi soustvarjalci.
Sodišče je ugotovilo, da je novinarka članke ustrezno utemeljila, medtem ko Sazas na njena vprašanja niti ni odgovarjal, namesto tega pa je nenehno zahteval objave popravkov. »Predvsem smo veseli opozorila sodišča, da je imel Sazas v času nastajanja člankov priložnost podati svoja pojasnila, vendar pa te priložnosti ni izkoristil, saj ni odgovoril na konkretna in pravočasno zastavljena novinarkina vprašanja,« je po objavi sodbe poudaril odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak. »To je pomembno sporočilo vsem, ki najprej ignorirajo vprašanja novinarjev ali njihove prošnje za pojasnila v zadevah, ki so pomembne za javnost, nato, po objavah v medijih, pa jih preganjajo na sodiščih, kjer jim očitajo neprofesionalnost, neresničnost objavljenih navedb in podobno. Tak manever bo po prvostopenjski sodbi Sazas stal najmanj 4500 evrov, kolikor znaša od sodišča odrejeno povračilo naših sodnih stroškov. Sazas pa je imel stroške tudi s svojimi odvetniki. Nam se zdi to visoka cena za neupravičen molk,« pravi Lesjak.
Pritisk na novinarje
Odvetnica Jasna Zakonjšek iz odvetniške pisarne Zakonjšek, ki je zastopala Dnevnik, meni, da odločitev sodišča ni presenetljiva. »Sodba je skladna s sodno prakso evropskega sodišča za človekove pravice na področju svobode govora. Sazas je organizacija z javnimi pooblastili, o kateri se veliko piše oziroma poroča. Pričakovanje vodstva Sazasa, da se o organizaciji ne bo pisalo ali da se bo pisalo na način, ki bo vodstvu všeč, je skregano s svobodo izražanja,« pravi Zakonjškova.
Novinarka Anja Hreščak pa ugotavlja, da je bil namen Sazasa z vrsto tožb zoper Dnevnik (ta namreč ni edina) »zastraševati, disciplinirati novinarje in utišati kakršno koli poročanje o tej kolektivni organizaciji«. »To so želeli doseči predvsem z visokim, 50.000 evrov težkim odškodninskim zahtevkom, pa tudi z zahtevo po umiku vseh člankov iz arhivov Dnevnikove spletne strani. Takšno verižno vlaganje tožb razumem kot nedopusten pritisk na na novinarsko delo in ga najostreje obsojam. Hkrati pozdravljam odločitve prvostopenjskih sodišč, ki Sazasovih tožbenih zahtev niso podprla in so prav v vseh primerih presodila v korist časopisne hiše Dnevnik,« pravi Hreščakova.
Na sodbo se sicer Sazas lahko še pritoži. Iz organizacije so nam danes sporočili le, da so jo prejeli in jo »predali v obdelavo ustrezni službi« in da je za zdaj še ne morejo komentirati.
