Zunanji ministri držav članic Evropske unije, ki so zaskrbljeni zaradi vse večjih napetosti v Perzijskem zalivu, so danes na rednem srečanju v Bruslju razpravljali o razmerah po iranski napovedi o delnem umiku iz jedrskega sporazuma, sklenjenega leta 2015. V Bruselj je danes prišel tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo z razlago, da se bodo pogovarjali o »nujnih zadevah«. Med tik pred zdajci napovedanim obiskom na poti v Rusijo se je Pompeo v Bruslju sestal z zunanjimi ministri Francije, Velike Britanije in Nemčije, ki so sopodpisnice jedrskega sporazuma z Iranom.
Pogovori v Bruslju so posledica ultimata, ki ga je Teheran prejšnji teden, ravno ko je minilo leto dni od ameriškega umika iz sporazuma, postavil Evropski uniji in po katerem bo v dveh mesecih (praktično bo to mogoče jeseni) prenehal spoštovati omejitve količin obogatenega urana in težke vode iz dunajskega sporazuma, če evropske države ne bodo prenehale slediti ameriškim zahtevam, naj ne kupujejo iranske nafte in z Iranom ne sodelujejo na bančnem področju. EU je iranski ultimat sicer zavrnila, toda če hoče ohraniti dunajski sporazum ali vsaj videz korektnosti, mora nekaj storiti v korist Irana in njegovih 80 milijonov prebivalcev, ki so žrtev novih ameriških sankcij.
Že nekaj dni pa Bela hiša tudi obtožuje Teheran, da pripravlja napade na ameriške sile v regiji. Tako v Perzijski zaliv še naprej pošilja vojaške ladje, potem ko je tja že prispela ameriška letalonosilka USS Ambraham Lincoln z bombniki B-52. Na ameriški napad bi Iran lahko odgovoril z zaprtjem Hormuške ožine, skozi katero potuje tudi nafta iz Kuvajta in Iraka, kar bi lahko povzročilo podražitev nafte. EU je Pompeu danes sporočila, da se je najpomembneje izogibati stopnjevanju vojaških napetosti in ohraniti zadržanost.
Napad na tankerje
V Hormuški ožini pa so se v nedeljo pripetili štirje napadi na tankerje, od teh sta bila dva savdska poškodovana, trdijo v Združenih arabskih emiratih in v Riadu. Ni še znano, kdo je bil napadalec. Ranjenih ni bilo, prav tako ni prišlo do izlitja nafte v morje. Na iranskem zunanjem ministrstvu so incident obsodili in zahtevali preiskavo. Zavrnili so domnevo, da bi iranske milice provocirale vojaški spopad po ukazu iranskih voditeljev.
»Bojimo se, da bi ob vseh teh napetosti zaradi nesrečnega spleta okoliščin prišlo do spopada,« je dejal britanski zunanji minister Jeremy Hunt ob prihodu v Bruselj. »Paziti moramo, da ne bi Irana potisnili na pot ponovnega jedrskega oboroževanja. Če bi namreč Iran postal jedrska sila, bodo to postale tudi njegove sosede. To je najbolj nestabilna regija v svetu. Zdaj potrebujemo obdobje umiritve, da vsak lahko dojame, kaj misli druga stran.«
Že zdaj je nevarnost spopada velika, med drugim zato, ker se ameriške vojaške ladje v Zalivu vsakodnevno srečujejo z iranskimi. Jastrebi v Beli hiši – medtem ko naj bi Trump vojni nasprotoval – morda čakajo na nekaj podobnega, kot je bil leta 1964 verjetno izmišljeni incident v zalivu Tonking, s čimer se je začelo ameriško vojaško posredovanje v Vietnamu.
Sporazumu se slabo piše
Najbrž je sicer že prepozno, da bi dunajski sporazum rešili. Evropske države so za kaj takega prešibke, saj je za njihova podjetja ameriški trg, ki bi se jim v primeru trgovanja z Iranom zaprl, neprimerno pomembnejši od iranskega.
Donald Trump hoče prisiliti Iran, da se bolj, kot to predvideva dunajski sporazum, odpove jedrskemu in raketnemu programu, kakor tudi podpori šiitskih milic, kot je Hezbolah v Libanonu. Vse vplivnejši jastrebi okoli Trumpa pa hočejo zrušiti iranski režim. Jastrebi v Teheranu na drugi strani so prepričani, da bodo njihove centrifuge izdelale jedrsko orožje, še preden bi režim padel. A če bi Iran dobil jedrsko orožje, bi to najbrž povzročilo vojaški napad Izraela in ZDA.
