»Plavcu nisem želel narediti nič žalega, kot tudi nikomur drugemu ne. Naši skupini na Kemijskem inštitutu je pomagal, kot je le mogel. In ko sem se razhajal s partnerico, me je on prepričal, naj ostanem v Sloveniji. Čeprav sva delala na različnih področjih, sva skupaj hodila na kavo, kosila. Vedno je bil ponosen, da ima v skupini tujce,« je danes dr. Michel Stephan v zaključnem govoru zanikal očitke, da je predlansko jesen iraškega prosilca za azil Alija napeljeval k uboju nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca.
Na vprašanje, zakaj mu je potem dal Plavčevo fotografijo, podatke o njegovem avtu in bivališču, je odgovoril, da ga je v to silil Ali. Da je nanj pritiskal, kar je moralo biti usklajeno s policijo. Ker pa v resnici njegove smrti ni želel, je Aliju naročil, naj ga pred njegovim domom likvidira med 26. in 28. oktobrom. Kajti vedel je, da ga takrat ne bo doma in da bo službeno na Bledu.
Priča sociopat in sadist
Tožilka Petra Vugrinec pa o njegovi krivdi ni niti malo podvomila. Za napeljevanje k uboju je predlagala devet let zapora, ker je hranil prepovedano orožje in dušilec, pa sedem mesecev. In še petletni izgon iz države. Opozorila je na Alijevo pričanje, posnetke njegovih pogovorov z obtoženim in posnetke tajnega policijskega opazovanja. Stephan je Aliju obljubil 25.000 evrov za »operacijo« in mu jih 3100 že izročil, je poudarila. Opozorila je tudi na njegova navodila, naj žrtev ustreli v glavo. Če ne bo umrl ob prvem strelu, bo pa ob drugem, je bilo rečeno. Med dokazi je navedla tudi pričanje sopripornika Alena K., ki da mu je Stephan vse priznal. Po njegovih besedah je Plavec preprečil neki posel, s katerim bi Stephan zaslužil 70.000 evrov, zato naj bi sledilo maščevanje. Alen K. je tudi dejal, da je obtoženi med priporniki ali njihovimi znanci »zunaj« celo iskal novega morilca – tokrat za Alija.
»Če tožilstvo gradi obtožbo na podlagi osebe, kot je Alen K., gre za 'šibko' obtožbo,« se je odzval zagovornik Gorazd Fišer. Opozoril je, da gre za človeka, obsojenega napeljevanja k požigu, ki ima tudi še odprte postopke zaradi goljufije in krivih ovadb. »Torej mu lažna obtoževanja niso tuja,« je dejal. In da gre za osebo, ki je imela motiv, da je tako pričala. Morda ker ji sam ni simpatičen, saj je v postopku zaradi požiga zastopal oškodovanko. Ali pa se mu je zameril Stephan. »Njegova izpoved vsekakor ni verodostojna,« je zagotovil. Stephan pa je Alena K. označil za sociopata in sadista. V priporu naj bi več oseb nagovarjal, naj ga v spanju zabodejo ali pretepejo.
Zgolj denarna pomoč
Obtoženi je, kot že med sojenjem, opozoril tudi na nepravilnosti pri prevajanju skrivoma posnetih pogovorov med njim in Alijem. Na primer, da ga je Ali vprašal, »ali naj ga potem ustrelim«, sam pa je odgovoril z odločnim »ne«, česar tolmač ni slišal oziroma, kot bi se dalo razumeti Stephana, ni želel slišati. Obtoženi je potrdil, da je Aliju dal 3100 evrov, a ne kot predujem za likvidacijo. Ganile so ga namreč zdravstvene težave njegovega sina, dal mu je denar za popravilo zob in za očala ter za najem hiše. Alijeve družbe si je želel, da bi skupaj vadila v fitnesu, pa tudi streljanje. A le zato, da bi se obtoženi znal lažje ubraniti. Kot je dejal, so pred leti vlomili v njegovo stanovanje, kar ga je zelo prestrašilo. In zakaj naj bi ga Ali napeljeval h kaznivemu dejanju? Po Stephanovih besedah se mu je zelo zameril, ker se je enkrat oglasil pri njem doma, pa je bila je bila tam samo žena. Ni sicer vstopil v stanovanje, vendar je bilo to za Alija vseeno preveč. Fišer pa je pridal, da je azilant s prijavo policiji postal heroj. Dobil je status zaščitene priče in se mu ni več treba boriti za eksistenco. »Država zdaj dobro skrbi zanj in za njegovo družino,« je izjavil.
