Predstojnik revmatološkega oddelka je novinarki povedal, da so 24. aprila vodstvu UKC sporočili, da s 1. junijem odstopajo vsi vodilni oddelka za revmatologijo, ker jim je zadosti obljub o razrešitvi prostorskega problema oddelka, in da jim je nerazumljivo, da prazni ambulantni prostori že dolgo samevajo, dodatno zaposleni revmatološki zdravnik pa nima kje ordinirati. Da tu nekaj nima najboljšega vonja, kaže tudi to, da se na napovedani odstop vodstva tudi po dobrih 14 dneh ni nihče odzval ali kar koli ukrenil. Nehote razmišljam, da to komu ustreza, ker morda nekje v ozadju čaka predstavnik iz političnih vrst na izpraznjeno mesto.

Naj povem, da je bila bolnišnica dr. Petra Držaja nekdaj še v Jugoslaviji naša elitna ustanova, ki jo je obiskovala in se v njej zdravila tako vojaška kot politična jugoslovanska smetana, tudi Josip Broz Tito. Tudi sam sem bil že pred več kot 50 leti večkrat hospitaliziran na revmatološkem oddelku te bolnišnice in v vseh nadaljnjih letih do danes obiskujem tamkajšnjo ambulanto. In nikoli doslej nisem bil razočaran nad ničimer. Zadnjih 30 let pa občasno obiskujem tudi ambulanto drugega večinskega oddelka v tej bolnišnici.

Sicer lepa, lepo vzdrževana in ohranjena bolnišnica ima v vseh letih skrbno in pozorno vodstvo, vendar pa jo je po več kot pol stoletja začel najedati čas in razpoložljivi ordinacijski prostori z leti postajajo pretesni, neudobni in neprijazni. Pa tu ne mislim na pogled nas pacientov, ki se tam zadržujemo le po urico ali dve, vsake toliko časa, temveč na zdravnike in drugo medicinsko osebje, ki mora tam preživljati dobršen del dni, mesecev in let. Podobno je stanje tudi na ljubljanski polikliniki.

Vse to kot pacient še veliko bolj občutim, ko obiščem tudi ambulante zdravnikov koncesionarjev in zdravnikov zasebnikov. Ta primerjava je povsem nemogoča in tu se sprašujem, kam gre denar in kaj se z njim naredi v javnem zdravstvu in zakaj tudi tu ni mogoče doseči oziroma omogočiti, da bi tudi medicinsko osebje v javnem zdravstvu delalo v enako lepih prostorih, kot jih imajo koncesionarji, saj bi si to zaslužili.

Če grem nazaj k omenjenim TV-poročilom, mi je povsem nerazumljivo, kako je mogoče in zakaj vodilna struktura UKC Ljubljana ali celo posameznik(i) že leta onemogoča(jo), da bi revmatološki oddelek začel uporabljati prazne prostore drugega oddelka in vanj namestil na novo zaposlenega revmatologa, kjer bi začel ordinirati, s čimer bi bistveno skrajšali predolge čakalne dobe za prvi pregled in tudi kasneje.

Sprašujem se, ali vodstvo oziroma vodilni v UKC niso poklicno usmerjeni k istemu cilju, to je splošni težnji pacienta čim hitreje pripeljati k zdravniku. Po mojem videnju v tem primeru ne gre za to in ker to driblanje in iskanje rešitev že traja mnogo predolgo, menim, da je napočil čas, da se v razrešitev te težko razumljive zagonetke vključi tudi vlada. Z nestrpnostjo čakam na to.

Na koncu le še to. V vsem mojem več kot 50-letnem obdobju, ko sem prvič vstopil v to zgradbo, vse doslej nisem bil nikoli šikaniran ali da bi od tam odhajal s slabim občutkom, zato sem prepričan, da delim enotno mnenje pacientov te bolnišnice, da bi bila velika škoda za nas in prihodnje paciente, če se ne bi zavzeli za skrbno vodstvo revmatološkega oddelka v tej bolnišnici, da ostane in se jim ugodi razrešiti nastale probleme. Ta oddelek kliničnega centra dela dobro, pregleda in zdravi veliko pacientov, skrbi za raziskovalni program, posluje pozitivno in z njim smo pacienti zadovoljni.

Janez Turk, Dob