Rohani je primerjal trenutni položaj države s položajem med osemletno vojno z Irakom v osemdesetih letih 20. stoletja. Dejal je, da ne more reči, ali je njihov položaj danes boljši ali slabši kot med vojno. Izpostavil pa je, da so bili takrat podvrženi samo embargu na orožje, medtem ko imajo zdaj probleme z bančništvom, prodajo nafte ter uvozom in izvozom, še piše na spletni strani iranskega predsednika. Udeležence srečanja je pozval, naj najdejo najboljše in najcenejše rešitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V sredo je Rohani sporočil, da bo Iran prenehal spoštovati dele mednarodnega jedrskega sporazuma iz leta 2015, če države, ki niso izstopile iz sporazuma, ne začnejo uresničevati svojih zavez, predvsem na naftnem in bančnem področju. Dal jim je 60 dni časa. Po izstopu ZDA iz dogovora in uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč obljubile, da sankcije ne bodo vplivale na njihovo izvajanje sporazuma, kar se v praksi ni zgodilo.
Ameriški predsednik Donald Trump je nato pozval Iran k pogovorom o njihovem jedrskem programu, kar so predstavniki islamske republike zavrnili. Trump ni izključil vojaškega posredovanja, iranska revolucionarna garda pa je sporočila, da si ZDA ne bodo upale vojaško posredovati proti njim. Nato so ZDA poleg letalonosilke in letalske eskadrilje na Bližnji vzhod poslale še vojaško ladjo in protiraketni sistem.
