V imenu vlade je vojno plastičnim vrečkam na blagajnah trgovin napovedal nekdanji okoljski minister Jure Leben. Trgovci teh vrečk od začetka leta ne smejo več ponujati zastonj, Leben pa je želel, da jih ob blagajnah sploh ne bi bilo. Vlada in zbornica sta se tako uskladili glede kodeksa o zmanjšanju prodaje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti. Ta predvideva prepoved prodaje teh vrečk s 1. septembrom letos, trgovci pa bodo k njemu pristopili prostovoljno. Na zbornici pričakujejo velik odziv.

Medtem pa ultra lahke vrečke, v katere pakiramo nepredpakirana živila, kot so sadje in zelenjava ter meso, ostajajo brezplačne. Nekateri trgovci so že ponudili tudi trajnejše rešitve, ki pa so vezane zgolj na njihove trgovine, kar je za kupce, ki ne kupujejo vedno pri istem trgovcu, manj ugodno. A enotnih rešitev še ni na vidiku. »Glede uvedbe univerzalnih trajnejših vrečk za večkratno uporabo pri nakupu nepredpakiranih živil, kot so npr. sadje in zelenjava, trenutno še ni enotnih rešitev na trgu, zato bo o tem razprava s člani na zbornici potekala šele v prihodnje,« so za STA povedali na trgovinski zbornici. »Želeli bi si, da bi potrošniku ponudili enostavno in trajnostno rešitev. Posebej poudarjamo, da bo pri takšnih univerzalnih vrečkah za sadje in zelenjavo treba posebno pozornost nameniti tudi zagotovitvi ustreznih higienskih pogojev, o čemer pričakujemo nadaljevanje konstruktivne razprave tako z ministrstvom, pristojnim za okolje, kot tudi z upravo, ki je pristojna za varno hrano,« so dodali.

V skladu z evropsko direktivo o zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk iz leta 2015 morajo sicer države članice EU do konca letošnjega decembra zmanjšati porabo lahkih plastičnih

vrečk na manj kot 90 vrečk na osebo na leto, do konca leta 2025 pa na manj kot 40 vrečk na osebo.

Evropska direktiva pa omogoča izjemo, ki jo je prevzela tudi Slovenija, in ki dopušča možnost, da so potrošnikom še vedno brezplačno na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke kot primarna embalaža živil, ki niso predpakirana, kot so na primer sadje, zelenjava, ribe, meso in mesni izdelki ter sveže pripravljeni sendviči. Navedena izjema med drugim pozitivno prispeva k manjšim količinam zavržene hrane, saj vsak potrošnik na ta način lahko izbere tisto količino, ki najbolj ustreza njegovim potrebam, so še spomnili v zbornici.