Puigdemont je na pogovoru v Mestnem muzeju poudaril, da je njihov cilj v razmerah, ko so nekateri zagovorniki neodvisnosti v zaporu, drugi pa v izgnanstvu in tako oddaljeni od svojih družin, "izboljšati našo demokracijo in zagotoviti, da bi bolje služili našim državljanom". Za to pa je treba poskrbeti tudi v evropskem okvirju, je poudaril nekdanji novinar, ki se v Ljubljani mudi na povabilo nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana in evropskega poslanca Iva Vajgla (Alde/DeSUS). »Brez demokracije ni prihodnosti, brez demokracije so majhne države, kot je Slovenija, ogrožene s strani velikih,« je poudaril. Kot glavne cilje katalonskega gibanja za neodvisnost je izpostavil mir, svobodo, človekove pravice, družbeni napredek in boj proti podnebnim spremembam.
Za to pa si nameravajo zagovorniki katalonske neodvisnosti zavzemati tudi v Evropskem parlamentu. Ena od kandidatk za evropsko poslanko je poleg Puigdemonta nekdanja ministrica v njegovi vladi Clara Ponsati. Po njenih besedah bodo v Evropskem parlamentu predstavljali prizadevanja za demokracijo v Evropi in prizadevanja za samoodločbo. »Upamo, da bomo sodelovali z drugimi evropskimi poslanci, tudi slovenskimi, da bi napredovali pri prizadevanjih za samoodločbo in demokracijo,« je še poudarila.
Pojasnila je, da če bo Puigdemont izvoljen v Evropski parlament, bodo imeli Katalonci glas v jedru evropskih institucij. »To bo zelo pomemben korak naprej za nas, da se bomo lahko izražali in da bomo zahtevali odgovornost evropskih institucij za demokracijo v Kataloniji,« je dejala. Slovenijo so si za eno od prvih prizorišč svoje kampanje pred evropskimi volitvami izbrali zato, ker je po njihovem mnenju zelo dobra prijateljica Katalonije, predstavlja pa jim tudi inspiracijo. Slovenija je »dober prostor, ki kaže, da lahko mala država in demokratične vrednote lahko uspevajo v Evropi«.
Puigdemont, Ponsatijeva in še en nekdanji minister v katalonski vladi Antoni Comin, ki je danes prav tako v Sloveniji, se bodo za mesto evropskega poslanca potegovali na skupni listi več katalonskih strank Svobodni za Evropo, ki je sestavljena okoli Puigdemontove stranke Skupaj za Katalonijo. Španska volilna komisija jim je sicer sprva prepovedala kandidaturo, a je upravno sodišče v Madridu to odločitev v ponedeljek razveljavilo.
Nekdanji katalonski predsednik je komentiral tudi izide nedavnih parlamentarnih volitev v Španiji, na katerih so slavili socialisti premierja Pedra Sancheza. Izpostavil je, da imajo socialisti skupaj s konservativno Ljudsko stranko, ki predstavljata jedro političnega sistema v Španiji, po novem manj glasov parlamentu. To pa pomeni, da je to jedro šibkejše in pomeni tveganje za nestabilnost v Španiji. »Mislim, da je zdaj trenutek, da dobimo koalicijsko vlado, drugače se bo nestabilnost nadaljevala, in ne bo dovolj velike večine ali politične moči za poskus začetka resnega reševanja katalonske krize,« je povedal o pomenu rezultatov volitev za reševanje krize v Kataloniji. Edini način za to pa je po njegovih besedah začetek dialoga.
