Tadej Savec bo moral odslužiti kazen tri leta in osem mesecev zapora, Dejan Žnidarič pa tri leta zapora. Skupaj bosta morala državi vrniti še 306.000 evrov protipravne premoženjske koristi, ki sta si jo prislužila s preprodajo sintetičnih drog. Današnja nepravnomočna sodba okrožnega sodišča v Mariboru ne pove veliko, če je ne postavimo v kontekst izvirnih policijskih in tožilskih očitkov.
Poleti 2016 so se slovenski in avstrijski policisti hvalili, kako so razkrinkali kriminalno združbo spletnih trgovcev s sintetičnimi drogami. Slovenski policisti so v okviru preiskave z delovnim imenom Dolce Vita (Sladko življenje) poprej izvajali obsežne prikrite preiskovalne ukrepe. Osumljencem so tajno sledili, jim prisluškovali, izvedli so tudi več navideznih odkupov in nazadnje soorganizirali še sklepno akcijo z aretacijami in hišnimi preiskavami v Sloveniji, Avstriji in na Nizozemskem.
Dokazni postopek zagrenil Sladko življenje
Dobičkonosno mednarodno spletno trgovino www.sintetiQ.org sta vodila omenjena Savec in Žnidarič. Od avgusta 2012 do junija 2016 naj bi kupcem dobavila več kot pol tone sintetični drog in s temi posli zaslužila približno 2,2 milijona evrov, so trdili kriminalisti in razkrili, da sta imela osumljenca zgolj na računu pri Factor banki skupaj okoli 1,3 milijona evrov, v hišnih preiskavah pa so jima zasegli še 70.000 evrov gotovine.
Obtožnica, ki jo je spisala Tanja Frank Eler s specializiranega državnega tožilstva, je že občutno stopila kriminalistične sume. Prek omenjene spletne strani naj bi se ilegalno preprodalo 272 kilogramov prepovedanih drog, ki jih je kupilo približno 1500 ljudi iz 38 držav, protipravna premoženjska korist pa naj bi znašala 984.000 evrov. Najbolj priljubljena sintetična droga v ponudbi je bila 3-MMC, znana pod imenom sladoled.
Obramba si je prizadevala dokazati, da substance v državah, kamor so bile izvožene, sploh niso bile na seznamu prepovedanih drog. Policistom poleg tega tudi ni uspelo zaseči vseh količin opojnih substanc pod obtožbo, o celem obsegu poslov so imeli zgolj posredne dokaze. Obrambna taktika sicer ni učinkovala, na končnem količinskem seznamu predsedujoče sodnice Vanje Verdel Kokol se je namreč nazadnje znašlo 394 kilogramov preprodanih opojnih substanc.
Zato pa se je stopila višina dokazljivega kriminalnega zaslužka. Sodnica ga je namreč sklestila na 309.000 evrov. Utegnil bi sicer biti nekoliko višji, a se je v sodnem postopku izkazalo, da je policija dalj časa nezakonito prestrezala elektronsko komunikacijo obdolženih, prav tako nekaj navideznih odkupov ni bilo izvedenih z ustrezno sodno odredbo. Zato se sodnica na tako pridobljene dokaze ni smela opreti.
Sodnica ni sledila zahtevi tožilke
Frank-Elerjeva je v sklepni besedi terjala visoke zaporne kazni; prvoobtoženega 36-letnega Savca naj se obsodi na desetletno zaporno kazen, kazen 38-letnemu Žnidariču pa naj bi bila le malenkost krajša. Verdel-Kokolova ni niti približno sledila predlogu tožilke. Kot olajševalno okoliščino je navedla mladostno nepremišljenost obtoženih in da nista preprodajala trdih drog. Poleg tega sta v priporu preživela skoraj poltretje leto. »Skušata si urediti življenje in kaznivih dejanj zagotovo ne bosta več ponavljala,« je ocenila sodnica, ki je danes na pogojno zaporno kazen obsodila še Kazimirja Velikega, ker je od prvoobtoženih odkupil večjo količino prepovedanih substanc. Trojico soobtoženih, ki jim je obtožnica očitala podobno kriminalno početje, je zaradi pomanjkanja dokazov oprostila. Tožilski očitek pranja denarja je že pred časom izločila iz sodnega postopka in bo doživel ločeno procesiranje.
