Pred dnevi je na naslovnici nekega nadvse resnega in meni dokaj simpatičnega ljubljanskega časopisa pisalo, da bo Slovenija v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma poskušala zagotoviti boljšo letalsko dostopnost in predvsem več mednarodnih letalskih povezav. Na prvi pogled se, vem, to prav lepo bere. Trajnostno zveni enako privlačno, kot je nekoč zvenelo medgeneracijsko ali še pred tem multikulturno ali še pred tem bratsko in enotno. In rast je danes tisto, k čemur kot družba in kot posamezniki v vsakem trenutku najbolj stremimo. Svakoga dana u svakom pogledu mi sve više i više rastemo, bi danes govoril svojima sinovoma oče v filmu Se spominjaš Dolly Bell? Turizem pa je seveda več kot le naša vodilna gospodarska panoga, je smisel našega obstoja. Privabljam, torej sem.
Do tu je bilo torej vse lepo in prav. Naslov ravno pravšnji za naslovnico nadvse resnega in meni dokaj simpatičnega ljubljanskega časopisa. A potem so se od nekod n...
Človek običajno pride na svet po volji dveh pohotnih in pijanih mladcev. V psihofizičnem stanju, v katerem sprejemata zanj usodno odločitev, jima ne...