Kot v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ugodno gibanje izvozno usmerjenega dela gospodarstva na začetku leta ostaja pod vplivom pospešene rasti proizvodnje farmacevtskih in medicinskih proizvodov. Zaradi skromne aktivnosti v evropski avtomobilski industriji pa sta medletno nižja izvoz in proizvodnja motornih vozil ter nekaterih vmesnih proizvodov.

Aktivnost v dejavnostih, v večji meri odvisnih od domačega povpraševanja, pa se je na začetku leta po Umarjevih navedbah še naprej povečevala. »Prav tako se izboljšujejo razmere v storitvenem delu gospodarstva, kjer raste prodaja v trgovini, pospešeno se nadaljuje tudi rast prihodkov v večini tržnih storitev. Povečano trošenje domačih in tujih turistov ugodno vpliva na gostinstvo, k rasti storitev pa pomembno prispevajo tudi dejavnost cestnega prometa ter računalniške storitve,« navaja urad. Obeti v trgovini in storitvenih dejavnostih ostajajo visoki kljub poslabšanju v zadnjem mesecu. Močno se je povečala tudi rast vrednosti opravljenih del v gradbeništvu. V Umarju so spomnili, da so se na trgu dela razmere v začetku leta še izboljšale, in da je to okrepilo rast razpoložljivega dohodka. Naraščajoče povpraševanje po delovni sili je prispevalo k visoki zaposlenosti, raste tudi zaposlovanje tujih delavcev. Na drugi strani se je število registriranih brezposelnih znižalo, rast plač pa je »opazno višja«.

Ob okrepljeni rasti razpoložljivega dohodka in potrošniških kreditov se je na začetku leta nadaljevala rast trošenja gospodinjstev, posledično pa rast cen storitev. »Te prispevajo več kot dve tretjini k skupni rasti cen življenjskih potrebščin, ki je aprila v medletni primerjavi dosegla 1,7 odstotka,« je zapisal Umar. Razmere v bančnem sistemu so stabilne, postopoma se krepi obseg kreditiranja domačim nebančnim sektorjem. Povečuje se predvsem zadolževanje gospodinjstev. Obseg novega kreditiranja podjetjem medtem ne raste, »saj podjetja za financiranje tekoče proizvodnje in investicij uporabljajo tudi druge vire financiranja«.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvem četrtletju podoben kot v enakem obdobju lani, dolgoročnejša gibanja pa kažejo na presežek, ki je načrtovan tudi ob koncu leta. Državni proračun, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, naj bi se glede na sprejeti rebalans do konca leta prevesil v presežek v višini 193,4 milijonov evrov oziroma 0,4 odstotka BDP, je še izpostavil urad.