Evropski voditelji so dva tedna pred evropskimi volitvami včeraj na neformalnem vrhu v Sibiuju izkazovali enotnost, kot že dolgo ne. Na 69. obletnico spominjanja na Schumanovo deklaracijo, ki je služila kot začetek evropskega povezovanja po 2. svetovni vojni, so na dan Evrope proslavljali integracijo, ki ji na svetu ni podobne. Čeprav so bili v minulih letih soočeni z močnimi razhajanji glede migracij in reforme azilne politike, različni pogledi pa so tudi onemogočali poglabljanje pri reformnih procesih območja evra, so v Romuniji sprejeli deset obvez, s katerimi želijo Evropejcem povrniti zaupanje v Evropsko unijo.
Vrh je potekal brez britanske premierke Therese May, saj je bilo že pred odložitvijo brexita načrtovano, da bo to prvi vrh po odhodu Britancev iz integracije, kjer bo EU ponudila pot za naprej.
Namesto bolj odločnega načrta, kaj storiti z Evropsko unijo v prihodnjih letih, so sprejeli deset načelnih zavez, iz katerih izhaja, da želijo zaščititi Evropsko unijo za vsako ceno. Na vrhu zavez se je znašla enotna Evropa od vzhoda do zahoda, od severa do juga. V njej ni prostora za razhajanja, ki delujejo nasproti evropskim kolektivnim interesom. »Lahko in zmoremo govoriti z eno besedo,« voditelji zagotavljajo enotnost integracije v dobrih in slabih časih, podobno kot pri poročni zavezi. Voditelji obljubljajo, da bodo zaščitili naš način življenja, demokracijo in vladavino prava. Še naprej bodo prisluhnili pomislekom državljanov, jih zavarovali in zgradili takšno Unijo, ki bo kos izzivom 21. stoletja.
Evropski projekt se ne bo ustavil
»Čez 15 dni bo okoli 400 milijonov Evropejcev izbiralo, ali naj se evropski projekt gradi naprej ali pa se ga bo uničilo in se bo razgradilo Evropo ter vrnilo k nacionalizmu. Še hitreje se moramo pomakniti naprej z odločnostjo, da začnemo evropsko renesanso,« je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se poskuša še naprej v EU uveljavljati kot voditelj Evrope, potem ko je moč nemške kanclerke Angele Merkel močno pošla. »Vemo, da svet ne stoji in da moramo v prihodnjih letih močno delati za napredovanje evropskega projekta,« je dejala Merklova.
Voditelji so razpravljali o strateških prednostnih nalogah Unije v naslednjem političnem ciklu, ki se bo začel po evropskih volitvah z izvolitvijo nove evropske komisije. Macron je med temi nalogami videl predvsem delo pri spopadanju s podnebnimi spremembami, zaščiti zunanjih meja EU in doseganju gospodarske rasti in pravičnega socialnega modela. Kot je pojasnila Merklova, bodo novega predsednika komisije potrdili na junijskem vrhu.
Ob robu vrha je potekala manjša razprava o razdelitvi glavnih vodilnih mest v Evropski uniji po evropskih volitvah. Predvsem voditelji iz vrst liberalcev so se izrekli proti nadaljevanju sistema vodilnih kandidatov, iz katerih naj bi izšel novi predsednik evropske komisije. Najglasnejša nasprotnika sta bila Macron in luksemburški premier Xavier Bettel. »To ni dobra rešitev, saj ne obstajajo transnacionalne liste,« je dejal Macron. Bettel pa je opozoril na neprepoznavnost kandidatov, saj da njegovi volilci sploh ne vedo, kdo so vodilni kandidati na volitvah. Premier Marjan Šarec za prihodnjo predsednico komisije podpira komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, eno od sedmih vodilnih kandidatov pri liberalcih, nad sistemom vodilnih kandidatov pa ni navdušen.
