Ne vem, ali se tudi v slovenščini recitira v Srbiji priljubljena otroška pesem »Zima, zima, e pa šta je« (»Zima, zima, no, pa kaj«), a naj mi njen začetek služi kot naslov današnje kolumne, in to ne zaradi neposredne zveze med zimo in pobudami ali procesi, ampak zaradi tistega »e pa šta je« (»no, pa kaj«). Ta teden so namreč pri nas spet potekali sestanki nekaterih od številnih pobud in procesov, povezanih z našo nesrečno regijo, tudi proces Brdo-Brioni. Ne pravim kar tako »nekateri od številnih«, ker jih je toliko, da jih tudi meni, ki sem predaval predmet »Sodobni balkanski odnosi« na fakulteti za politične znanosti, ni bilo lahko prešteti. In naj dodam, da ne omenjam procesa Brdo-Brioni zato, da bi slovenskim bralcem dvignil pritisk že ob misli, da so se nečemu, kar so si izmislili njihovi politični genialci, tisti prek Kolpe takoj pridružili in jim je uspelo dodati svoj geografski simbol, tako da so ustvarili neverjetno geografsko in politično sintagmo (Proces Brdo-Brioni!?).
A bistvo tega teksta ne bo slovensko-hrvaško pričkanje ali kdo bo koga, ampak pobuda kot oblika, da se stvari delajo tako, da – kot pravi star rek – ob tem, ko se v...
Dva dogodka sta mi v zadnjem tednu dala povod za razmišljanje, kje smo v sodobnem času, in da se nostalgično spominjam, kako je bilo nekoč. V tistih...
